tell
Administrator foruma
Pridružen/-a: 06.10. 2011, 14:09
Prispevkov: 99
|
 Objavljeno: 14 Sep 2020 11:49 Naslov sporočila: VALENCIA - drugič |
 |
|
POTOPIS VALENCIA 2020
V pdf obliki s slikcami:
www.mediafire.com/file/drfdyllkr3fy9v0/Potopis_Valencia_2020.pdf/file
Opomba: skopirajte odebeljen tekst in ga prilepite v naslovno vrstico spletnega naslova (povsem na vrhu strani, kjer se začne s_http; zadnji aktualni naslov prej zbrišite).
Morda koristna ionformacija: če bo malo bolj počasi odpiralo, ker je slikc kar precej: v pomoč - pritisnite "download" na desni strani zgoraj, bo prej. Pojavi sem novo okno, kjer na centru ekrana ponovno pritisnete na "download" in nato izberete "Open" (če si želite le pogledati) ali "Save" (če želite shraniti).
Načrti se včasih ne uresničijo tako kot pričakujemo!
Korona virus nam je v letu 2020 naše načrte še posebej premešal!
Prvomajsko potovanje v Uzbekistan je ostalo neuresničeno (mogoče bo realizirano v prihodnosti, Turkish Airlines nama je omogočil prenos letalskih kart v poljuben termin do konca leta 2021), približeval se je konec junija, ko je vedno bolj vprašljiva postajala tudi "naša" Španija. "Naša" zato, ker tokrat nista bili le dve letalski karti, ampak kar štiri. To je bilo namreč najino darilo za prijateljico, ki je lani dopolnila 50 let.
Španija je bila v začetku junija še zaprta. Tudi Ryanair je obetal prve polete šele po prvem juliju. Nič ni kazalo na to, da bo termin konec junija uresničljiv.
Naredila sva še rezervni načrt. Termin bi ostal, le cilj bi se spremenil. Slovaška naj bi bila naša ciljna destinacija za nekaj dni.
Tri dni pred načrtovanim odhodom je prišlo do preobrata. Tako Italija kot Španija sta odprli svoje meje 21.6. namesto predvidenega 1.7. 2020, Ryanair je poslal poziv za potrditev rezervacije.
Prijatelja sta se zaradi potencialne nevarnosti odločila, da ne bosta letela.
Še dodatni dvom za naju!
Pa vendar: če rezervacije ne potrdiva, izgubiva že vplačane karte. Če bo šlo po vodi nekaj denarja za njune karte, ni nujno, da gre po vodi tudi denar za najine!!! Pravzaprav karte niti niso bile tako zelo poceni, saj sva jih kupila pred korono in v turistično zanimivem terminu (takrat pač ni posebnih akcij)
Odločitev je padla: midva greva!!!
Let iz Trevisa je bil prestavljen v Benetke (Marco Polo). Ko sva prispela tja, sva se srečala z "mestom duhov". Sva že letela iz Benetk, vedno je bilo polno in živahno. Tokrat ne! Tisti dan je bilo napovedanih le pet letov, najin je bil pozno popoldne. Avion, ki naj bi bil poln (cca 200 sedežev), je bil skoraj prazen (morda je bilo le okoli 50 potnikov).
Bili smo pa točni in okoli pol devetih zvečer smo pristali v Valenciji. Ker je bil to sploh prvi let iz Benetk v Valencijo po koroni, so ostale potnike pričakali s šopki rž, transparenti… (so bili večinoma ljudje, ki niso mogli domov med korono). No, nama šopka ni izročil nihče.
Še formalnosti pri najemu avta (brez manjši zapletov ponovno ni šlo) in že po avtocesti ob obali proti severu, kjer naju je čakalo najino prenočišče. Rezervirala sva ga le en dan prej, saj sva prejšnjega odpovedala v času korone, ko je bila odpoved brezplačna. Pa tudi tisto stanovanje bi bilo preveliko le za dve osebi.
Sreda, 24.6.2020
Prvotni načrt je bil izdelan za štiri potnike in prilagojen željam najine obdarovanke. Ker sva midva v Valenciji že bila, sva se odločila, da bova program "prilagodila". Zjutraj sva malo pomodrovala in sklenila, da se bova potepala po dolini reke Ebro, ki se izliva v Sredozemsko morje. Do tja je bila slaba urica in prvi postanek sva opravila v kraju Amposta, kjer je preko reke postavljen zelo lep most. Mestece ni veliko, tudi postanek je bil kratek in že sva odhitela proti Tortosi.
Tortosa je bila prvi načrtovan postanek. Kraj je postavljen ob reki, na mestu, kjer se ji prvi hribi približajo. Zaradi tega je tudi bližnja vzpetina z gradom oz. utrdbo predstavljala zelo pomembno strateško pozicijo pri nadzoru doline, ki je predstavljala važno prometno pot proti notranjosti.
Stari del mesta je kar precej razgiban, je pa res, da so bili muzeji in cerkve še zaprti. Ko sva se sprehodila do trdnjave, sva sicer lahko vstopila vanjo, vendar so naju nato opozorili, da se turistični ogledi začenjajo šele naslednji dan (vodna vrata so bila odprta, ker so pripravljali za odprtje naslednjega dne). Še dva podobna "padalca" kot midva sta bila na istem, smo se pač obrnili in se spustili po hribu navzdol nazaj do reke... Še pogleda z obzidja nam niso privoščili!
Pa naprej navzgor ob reki. Naslednji postanek je bil krajši, na kraju (Xerta), kjer so reko zajezili in s tem uredili njen tok, da nizvodno ni več poplavljala.
Nedaleč naprej je pri kraju Asco zgrajena jedrska centrala, ki rečno vodo uporablja za ohlajevalne bazene (podobno kot Sava pri nas v Krškem).
Dolina je sicer zelo zanimiva. Občasno se zoži in je skoraj bolj podobna soteski, potem se zopet razširi in omogoči bogato namočena polja.
Še malo naprej v kraju Flix sva zapustila rečno dolino in preko planote prečila do kraja Lleida, ki leži ob rečici Rio Segre. Nedaleč od reke je vzpetina, ki je s svojo trdnjavo predstavljala zametke tega mesta, katerega korenine segajo 6 stoletij pr.Kr. Danes ima malenkost manj kot 150.000 prebivalcev.
Podobno kot v Tortosi sva bila tudi tukaj presenečena, kako strogo so se prebivalci držali varnostnih ukrepov.
Še po stari avtocesti proti Barceloni, do starega samostana na Montserratu. Gre za eno najpomembnejših božjepotnih cerkva v Španiji, do samostana (zgrajen je na hribu) vodi cesta, vlečnica in celo zobata železnica (iz Barcelone, cca 45km, se lahko do samostana pripelješ tudi z vlakom).
Zaradi "korona" situacije je bilo tokrat ljudi malo. Cerkev je bila odprta, tudi za obisk Marije nad glavnim oltarjem ni bilo nikakršne gneče. "Črna Madona" je zavetnica Katalonije, zato je ta cerkev še toliko pomembnejša.
Samostan, katerega korenine segajo dobrih tisoč let nazaj, je postavljen v dolini pod istoimenskih hribovjem, na višini cca. 1.200 m.n.m.
Okoliški hribi so zanimivi, kot veliki balvani ščitijo dolino in samostan. Po njih poteka kar nekaj atraktivnih planinskih poti, do razgledne ploščadi pa se lahko zapeljete tudi z vzpenjačo. Midva sva to pustila za drugo priložnost.
Barceloni sva se tokrat izognila in se za konec tega dne ustavila še v Tarragoni. Mesto (cca 200.000 prebivalcev) leži povsem ob obali, njena rambla (glavna sprehajalna ulica) se končna na vzpetini nad pristaniščem. Prav lep pogled. Sledil je še kratek sprehod naokrog in prigrizek v eni izmed restavracij na ulici.
Najverjetnejši ustanovitelji tega mesta so bili Feničani, ki so to lokacijo izbrali za trgovsko središče, od koder so potem kupčevali po Iberskem polotoku.
Dan se je že nagibal proti večeru, ko sva se vrnila do najinega apartmaja. Še skok v morje in spat!
Četrtek, 25.6.2020
Načrt tega dne je bil preprost. Lokacija: smučišče v pokrajini Valencija. Ja, res obstaja! V bližini kraja Teruel (bližina je morda malce zavajajoč podatek). Smučišče se sicer imenuje po bližnji vasici Valdinares in je na višini med 1.700 in 2.000 metri. Naprave sicer niso preveč moderne, vendar po velikosti parkirišča ocenjujeva, da mora biti pozimi tam kar živahno. Sprehodila sva se po okoliških hribčkih in pričakovala, da bo restavracija odprta. Žal se ta pričakovanja niso uresničila, čeprav je bilo pred restavracijo polno gasilskih klopi (zgleda, da pozimi Španci bolj jedo in pijejo kakor pa smučajo).
Je pa favna kar živahna, borovi gozdovi so prav bogati.
S planote sva se spustila proti Teurelu. Spotoma je kraj "La Virgen de la Vega", kjer so zgradili kar nekaj nastanitvenih zmogljivosti za potrebe smučarjev. V tem poletnem obdobju je bilo vse precej prazno.
Teurel je živahno mestece s starim mestnim jedrom in ostanki nekdanjega akvadukta, s katerim so nekoč dovajali vodo v mesto. Tudi tukaj so bili domačini dosledni pri spoštovanju "korona" ukrepov (maske, razdalja – tudi na prostem...).
Pot sva nadaljevala nazaj na obalo, do Sagunta, kjer bi naj bilo naše prvo planirano prenočišče (potem sva načrt spremenila, saj za dva tako velik apartma ni potreben). Živahni kraj, mesto je malo umaknjeno od morja, na morski obali je kraj "Port de Sagunt", ki se je razvil v živahen obmorski turistični kraj.
Še nazaj do najinega prenočišča, kopanje v bazenu in sprehod do bližnjega mesteca.
Petek, 26.6.2020
Že prejšnji dan sva nad Castellonom opazila manjši gradič, ki je kar vabil, da go obiščeva. Zato je bil tega dne najina prva postojanka.
Gradič ni velik, del, kjer je včasih stala trdnjava, je urejen in odprt za obiskovalce. Še skok na hrib, kjer je manjši botanični vrt. Pa sploh ni tako majhen, za sprehod sva izbrala le najkrajši krog.
Naslednji postanek je bil v kraju Castellon de la Plana, kjer sva si vzela toliko časa, da sva skočila v morje. Dolga peščena plaža, za njo velika brezplačna parkirišča, celo tuši na obali... prijetno sva bila presenečena, posebne gneče pa ni bilo.
Popoldne le še do Peniscole (kraj se dejansko nahaja na polotoku), kjer sva prvič doživela pravi turistični vrvež. Sprehodila sva se do trdnjave in si jo ogledala. Vredna ogleda. Zgradili so jo vitezi templarji konec 13. stoletja in je predstavljala važno pomorsko točko, saj so jo celo imenovali "vrata Valencije". Kraj s trdnjavo je bil celo ozadje za nekaj kadrov v filmu "El Cid", ki govori o velikem junaku te pokrajine, živečem v 11. stoletju. Film iz leta 1961 je poskrbel za zvezdniško zasedbo (Charlton Heston, Sophia Loren).
Še nazaj v apartma in kopanje v bazenu.
Sobota, 27.6.2020
Zadnji dan sva namenila kratkemu potepu po Valenciji. Avto sva pustila kar v garažni hiši in se sprehodila po centru. "Splezala" sva na stolp cerkve Svete Katarine, od koder je bil lep razglede preko mestnih streh.
Obvezno firbcanje po njihovi tržnici (lepa stavba, lepo urejena tržnica, bogato založena), prigrizek v bližnjem lokalu in že je bilo potrebno proti letališču, kjer sva oddala avto.
Na letališču ni bilo nobene gneče, tudi avion je bil skoraj prazen.
Smo pa leteli ob obali proti Barceloni in sva si še enkrat lahko od zgoraj ogledala kraje, po katerih sva se potepala v zadnjih dneh. Po Barceloni smo prečili preko morja do Nice, kjer smo ponovno nekaj časa sledili obali in se preko Apeninov in Padske nižine vrnili v Benetke.
Stroški:
- letalske karte: 470 Eur (za štiri osebe)
- prenočišče: 197 EUR (apartma z bazenom, tik ob morju)
- najem avta: 150 EUR
- gorivo, hrana, pijača, spominki… (vstopnin ni bilo, ker je bilo vse zaprto): 150 EUR
- parkirišče in cestnine Italija: 40 EUR
Skupaj (za dva): ca. 700 EUR |
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
