MOJI POTOPISI Seznam forumov MOJI POTOPISI
Sem državljan Slovenije, zato imam rad to prelepo deželo - to me pa ne moti, da se ne bi potepal okrog (novost: tudi na blogu https://mojipotopisi.wordpress.com/)
 
 Pogosta vprašanjaPogosta vprašanja   IščiIšči   Seznam članovSeznam članov   Skupine uporabnikovSkupine uporabnikov   RSS Feed   Registriraj seRegistriraj se 
 Tvoj profilTvoj profil   Zasebna sporočilaZasebna sporočila   PrijavaPrijava 




NEUCHATEL - KOLESARJENJE

 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    MOJI POTOPISI Seznam forumov -> NEUCHATEL
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
tell
Administrator foruma


Pridružen/-a: 06.10. 2011, 14:09
Prispevkov: 99

PrispevekObjavljeno: 23 Avg 2018 07:56    Naslov sporočila: NEUCHATEL - KOLESARJENJE Odgovori s citatom

NEUCHATEL - kolesarjenje


V pdf-ju s slikcami:

www.mediafire.com/file/1gitnfw43z8f8op/Neuchatel_kolesarjenje.pdf/file


Opomba: skopirajte odebeljen tekst in ga prilepite v naslovno vrstico spletnega naslova (povsem na vrhu strani, kjer se začne s_http; zadnji aktualni naslov prej zbrišite).

Vsako leto si z ženo vzameva nekaj dni za kolesarjenje. Ker nama pretirani klanci niso ljubi, iščeva poti bolj po ravnem. Zato so kolesarske poti okoli jezer prav idealne. Seveda le takrat, ko kolesarska pot dejansko sledi obali jezera, kar pa v praksi ni ravno pogosto.
Tokrat sva za cilj izbrala francosko govorečo Švico in jezero Neuchatel. Na tistem koncu je še eno precej bolj znano jezero (Ženevsko), ki pa za kolesarjenje ni toliko primerno, saj je obala gosto poseljena.
15.8.2018
Zjutraj okoli petih sva že prečkala slovensko-italijansko mejo. Vožnja po italijanskih avtocestah do Milana je bila mirna, zaradi praznika je bilo tudi prometa bolj malo. V Milanu sva zavila proti severu in se mimo jezera Maggiore peljala proti Švici (cestnine pošteno preko 40 EUR). Superstrada (neplačljiva štiripasovnica) naju je popeljala po dolini do višine cca 1.000 metrov, od tam naprej je cesta dvopasovna, primerno široka, meja je kar kmalu. V Švici sva kupila še "malo" vinjeto za avtoceste (40 EUR) in se dvignila do prelaza Simplon na cca 2.000 metrih. Lepi razgledi, tudi pot je bila lepo speljana. Sva bila prijetno presenečena.
Še navzdol in že sva bila hitro ponovno v dolini, tokrat na švicarski strani v dolini reke Rhone. Dolina je na višini kakšnih 500 metrov, klima v njej je očitno prijetna, presenetile so naju vinske trte in celo marelice (ki so sicer zorele več kot mesec dni kasneje kot pri nas v Brdih).
Drugi postanek je bil v kraju Sion, ki se ponaša z lepim srednjeveškim centrom, nad katerim na dveh hribih počivata cerkev in trdnjava. Lepo mesto, tam bi se dalo živeti...
Malce naprej sva se ustavila v kraju San Pier, kjer je ena starejših cerkva v tej dolini. Romanska bazilika iz 12. stoletja je lepo vzdrževana, žal so nekdanje poslikave povsem odstranjene.
Čez dobre pol ure sva se ustavila že ob Ženevskem jezeru. Med krajema Villeneu in Montreaux je na majhnem polotoku Chillon grad Savojskih grofov, ki so ga lepo obnovili in je danes ena največjih turističnih atrakcij v tem delu Švice. Grad je relativno velik in zanimivo urejen. Vsekakor vredno obiska, čeprav se s kakšnimi avstrijskimi ali francoskimi gradovi ne more primerjati.
Ob obali še do Lausanne (sedež olimpijskega komiteja) in nato po avtocesti proti kraju Neuchatel. Že na začetku jezera sva zavila v hrib, kjer sva imela rezervirano prenočišče malo naprej od živahnega turističnega sredogorskega kraja St.Croix (kakšnih 1.000 metrov visoko, očitno dobro izhodišče za potepanje po okoliškem sredogorju).
16.8.2018
Za prvi dan sva izbrala najtežjo etapo okoli jezera Neuchatel:


Avto sva pustiva v kraju Concise. S kolesi sva se odpravila v nasprotni smeri urinega kazalca skozi Grandosn (najlepši oz. največji grad ob jezeru), Yverdon in Estavayer do Portablana (cca 45km). Del jugozahodne obale je poraščen z ločjem in je namenjen naravnemu parku. Vmes je celo stolp, s katerega se vsaj malo vidi po jezeru, saj je drugače jezero skrito za ločjem in gozdom. Za Estavayerom se kolesarska pot dvigne stran od jezera in šele pri Portablanu sva ponovno prišla nazaj do obale. Ravno prav, slabe pol ure pred prihodom ladjice, ki naju je zapeljala preko v Neuchatel.
Malo sva so obnovila zaloge vode in že po severno obali nazaj proti izhodišču (ca. 30km). Tokrat kolesarska pot ob obali ni imela prostora (prostor ob obali je bil rezerviran za privatne vile) ter avtocesto, zato je bila speljana po višje ležečih krajih in ob glavni (regionalni) cesti. Zaradi vročega poletnega dne je bilo kolesarjenje kar naporno, vendar sva le zmogla do Concise.
Še do kraja Grandson, kjer sva že prej opazila javno kopališče, osvežitev v jezeru – prav prijal je skok v vodo s približno 24°C in nazaj proti St.Croix.
17.8.2018
Za drugi dan sva izbrala krajšo pot: le 43 km okoli jezera Bienne. Ker sva imela nekaj več časa, sva se zjutraj zapeljala še do razgledišča na bližnjem hribu, od koder je lep razgled na Alpe. Žal je bilo vreme rahlo oblačno in megleno, tako da so bili razgledi bolj skromni. Sva se morala "zadovoljiti" z razgledom na fotografiji v najinem apartmaju.
Ob jezeru Bienne sva parkirala pri kraju Le Landern, ki se prav tako ponaša z lepim srednjeveškim jedrom:

Tokrat sva izbrala pot v smeri urnega kazalca. Prvi krajši postanek je bil v kraju La Neuville, ki se prav tako ponaša z lepim srednjeveškim jedrom. Na glavnem trgu so imeli vse pripravljeno za nočni kino. Kulisa je bila zares dobra. Pot je potekala relativno blizu jezera, občasno dejansko povsem blizu obale. Kraj Bienne (Biel) je živahno mesto, očitno manjši regijski center. Po drugi strani je pot potekala malo bolj stran od jezera- povsem ob jezeru je pot zavila šele pri kraju Hagneck, ki je znano po hidroelektrarnah. Med reko Aarne in jezerom so namreč skopali kanal, ki prinaša vodo do jezu nad jezerom, kjer sta postavljeni dve elektrarni (starejša je ena najstarejših ohranjenih v Evropi, saj je začela obratovati že daljnega leta 1899, novejša pa je ena novejših, saj je začela obratovati leta 2015).
Pričelo se je oblačiti, na drugem koncu jezera se je že bliskalo, videti je bilo, da je bil tam kar močan naliv. Še dobro, da sva izbrala to smer. Ker se je tudi proti nama malo zmračilo (pojavile so se tudi prve kaplje) sem pohitel do avta in se vrnil nazaj po ženo, ki je ostala suha (plohe so se naju na srečo izognile).
Ura je bila še zgodnja, zato sva naredila krog preko Francije do kraja Pontalier (zanimiv portal na obzidju pri vhodu v staro mestno jedro)), v Franciji sva tudi napolnila rezervoar najinega avtočka (1,419 EUR liter dizla), saj je bila tam cena znatno nižja kot v Švici.
18.8.2018
Tokrat proti jugi. Cilj je bilo jezero Joux. Zopet sva zavila preko Francije mimo smučišča Metabief in se vrnila v Švico malo pred dolino Joux. Dolina je kar visoka, cca 800 metrov nad morjem, zato so bile tudi temperature v jezeru nižje (le okoli 20 stopinj).

Parkirala sva v kraju Le Pont in se v smeri urinega kazalca odpravila naokrog. Le malokrat se je pot približala jezeru, težji del naju je čakal na severni strani, ko sva se morala dvigniti do manjšega prelaza (višinske razlike slabih 200 metrov). Še malo sva pot podaljšala in se zapeljala do razgledišča, ki je bilo sicer namenjeno pohodnikom, ki sva jih kar nekaj srečala. Je bil pa spust nazaj proti izhodišču prijetnejši.
Niti poldne še ni bilo, zato sva popoldne namenila potepanju po francoskem zaledju v smeri Ženeve. Zopet mimo smučišča in nato spust v dolino Ženevskega jezera. V Ženevi sva parkirala v garažni hiši in se sprehodila po obali (mimo najvišjega vodometa) ter po starem mestnem jedru. Ženeva je lepo in živahno mesto, prava metropola.
Popoldne le še pot nazaj do apartmaja.
19.8.2018
Na pot zjutraj ob pol šestih, tokrat preko prelaza Sv. Bernarda. Pot se po dolini dviguje relativno hitro, malo pod prelazom je odcep (glavna cesta vodi skozi predor na italijansko smer), ki omogoča prečenje prelaza (cca. 2.500 metrov nad morjem). Vreme je bilo jasno, pogledi so bili lepi. Ni nama bilo žal, da sva se odločila za to pot.
Pot navzdol je bolj strma, hitro sva se spuščala prot Aosti, kjer sva zavila na avtocesto proti Torinu. Le še mimo Torina in Milana domov (cestnina cca 60 EUR). Kar nekaj sreče sva imela. V nasprotni smeri je bilo znatno več prometa kot na najinem pasu. Okoli treh popoldne sva že bila v Brdih.

Stroški:
- prenočišče: 220 EUR
- cestnine: 140 EUR
- parkirnine, vstopnine: 30 EUR
- gorivo: 150 EUR
SKUPAJ: 540 EUR
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    MOJI POTOPISI Seznam forumov -> NEUCHATEL Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


MojForum.si - brezplačno gostovanje forumov. Powered by phpBB 2.