MOJI POTOPISI Seznam forumov MOJI POTOPISI
Sem državljan Slovenije, zato imam rad to prelepo deželo - to me pa ne moti, da se ne bi potepal okrog (novost: tudi na blogu https://mojipotopisi.wordpress.com/)
 
 Pogosta vprašanjaPogosta vprašanja   IščiIšči   Seznam članovSeznam članov   Skupine uporabnikovSkupine uporabnikov   RSS Feed   Registriraj seRegistriraj se 
 Tvoj profilTvoj profil   Zasebna sporočilaZasebna sporočila   PrijavaPrijava 




Potopis Vorarlberg-Švica

 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    MOJI POTOPISI Seznam forumov -> VORARLBERG - ŠVICA
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
tell
Administrator foruma


Pridružen/-a: 06.10. 2011, 14:09
Prispevkov: 99

PrispevekObjavljeno: 13 Okt 2011 10:35    Naslov sporočila: Potopis Vorarlberg-Švica Odgovori s citatom

Vorarlberg/Švica 2011

V pdf-ju s slikcami:

http://www.mediafire.com/view/cas1ys7sy75wu63/Potopis_Vorarlberg_Svica.pdf

Opomba: skopirajte odebeljen tekst in ga prilepite v naslovno vrstico spletnega naslova (povsem na vrhu strani, kjer se začne s_http; zadnji aktualni naslov prej zbrišite).


Letošnji Veliki Šmaren je padel na ponedeljek - idealna osnova za razmislek o tem, kako bi se dalo izkoristiti podaljšan vikend. Sicer pa: če je že podaljšan na eno stran, bi se ga dalo še malo podaljšati tudi na drugo stran: štirje dnevi pa so že dovolj dolgi, da se lahko razmišlja o kakšnem potepu.

Že lansko leto sva razmišljala o potepu v vzhodno Švico. Ker je prenočevanje v Švici zelo drago, sva iskala alternativo v sosednji Avstriji - v Vorarlbergu. Našla sva jo v kraju Bürs pri Bludenzu, na vstopu v dolino Brandnertal. Tako se je vzpon na Schesaplano ponujal kar sam od sebe...

Petek, 12.8.2011

Zgodnje jutro naju je že malo po tretji uri ujelo na poti čez Avstrijo (Salzburg) in Nemčijo (München) do Bodenskega jezera. Prvi pravi resni postanek sva naredila šele ob Bodenskem jezeru, kjer je malica zares teknila.



Potep po severni strani Bodenskega jezera sva kombinirala z občasnimi postanki, kakšnim ogledom in seveda tudi za to, da si malo raztegneva roke in noge.



Najin prvi resnejši cilj so bili Renski slapovi (najbolj vodnati slapovi v Evropi, njihova višina cca 23m, povprečni letni pretok pa 600 m3/s) v bližini švicarskega mesta Schaffhausen. Na meji med Nemčijo in Švico sva se jim očitno zdela sumljiva, saj so naju poslali na stran in preverili vse najine dokumente.



Do parkirišča pri Renskih slapovih je postavljenih dovolj usmerjevalnih tabel, tako da orientacija ni bila težka. Cena parkirišča je znosna (5 EUR za dve uri) in to je strošek, za katerega si lahko Renske slapove že ogledate. Lahko si privoščite tudi krožno pot po obeh bregovih reke, tako da prečkate en most kakšnih 100 metrov nad slapovi in drugega kakšen kilometer pod slapovi.
Lahko pa seveda zapravite tudi kaj več. Na voljo so:
- vožnja z ladjico čez reko pod slapovi
- krožna vožnja z ladjico pod slapovi
- vožnja z ladjico s postankom na pomolu med obema deloma slapu
- sprehod po adrenalinski poti do pomola povsem nad slapom na levi strani reke (gledano v smeri njenega toka)
- morda se najde še kaj več, kar pa nisem zapisal, ker naju to niti ni preveč zanimalo.
Midva sva se zadovoljila s polovico krožnega sprehoda nad slapom in prevozom z ladjico čez reko pod slapovi. Sprehod po adrenalinski poti ali kaj drugega sva pustila za kdaj drugič...



Pot naju je potem vodila do Konstance, mesta, po katerem nosi Bodensko jezero svoje angleško ime ("Lake Constaze"). Razen problemov s parkiranjem nimam pripomb. Staro mestno jedro je prisrčno, katedrala mogočna, sladoled je bil OK...





Dan se je že prevesil v popoldne in ob regionalni cesti sva našla prijetno počivališče z razgledom na jezero, kjer sva si privoščila dobrote, ki sva jih od doma vzela za kosilo. Celo manjši WC je bil na parkirišču, presenetljivo še kar čist.

Naslednji resnejši postanek je bil v Bregenzu. Mesto je znano po letnem festivalu. Vsako drugo leto spremenijo program, tudi scensko postavitev, če si želite ogledati kakšno predstavo, ste za aktualno scensko postavitev že prepozni, saj je potrebna rezervacija vsaj dve leti vnaprej. Je pa gledališče kar mogočno. Ni rečeno, da ne bova kdaj izkoristila tudi te možnosti.



Iz Bregenza sva se zapeljala še čez Bregenzerwald do kraja Sonntag, kjer je živela Maria Simma (njena knjiga "Moja doživetja z dušami v vicah" je prevedena tudi v slovenščino). Na njenem grobu sva prižgala svečko, nato pa sva se sprehodila še do kapele, ki je posvečena Mariji, zavetnici dušam v vicah. Vsak izmed naju je s sabo nosil spomin na koga, ki ga je lahko Mariji priporočil.

Večer se je že bližal in ostala nama je le še pot do najinega prebivališča v Bürsu, ki sva ga rezervirala preko spletne strani www.brandnertal.at .



Sobota, 13.8.2011

Ta dan sva rezervirala za planinski izlet na Schesaplano, ki je s svojimi 2.964 metri ravno sto metrov višja od Triglava. Dostop je enostavnejši in omogoča prijetno enodnevno turo. Z avtom sva se zapeljala do konca doline Brandnertal, kjer je gondola do alpskega jezera Lünersee na višini 1995 metrov. Od tam vodijo označene poti do vrha, vmes je tudi planinska koča Totalphütte, kjer se lahko okrepčamo.



Ker po navadi iščeva možnost krožnih poti, sva se po vzponu iz vzhoda na vrh pridružila večji skupini, ki je sestop opravila najprej v zahodni smeri proti Manheimer-Hütte, potem pa so se po prečenju južne stene (prepadno, vendar solidno varovano z jeklenicami, tudi pot je večinoma dovolj široka) vrnili nazaj na pot, ki iz vzhodne strani od koče Totalphütte vodi na vrh.


Ker je bilo vreme kar lepo, sva najin krog podaljšala še do Gamsluggen, prehoda na švicarsko stran, od koder je lep razgled na zeleno dolino, kjer stoji koča Schesaplana-Hütte. Od tam sva se vrnila do koče Totalphütte in obkrožila še celotno jezero. V dolino sva se zapeljala okrog pol petih, verjameva, da je gondola vozila še preko predvidenega časa, saj je bilo okrog jezera še polno sprehajalcev. Glede na to, kje so bili pod gondolo parkirani avtomobili, je bilo tega dne okrog jezera Lünersee vsaj 1000 obiskovalcev.



Ustavila sva se še na večerji v prijetni vasici Brand (dobra hrana, tudi cene solidne), kjer je bolj živahno pozimi, saj je nad vasico kar nekaj smučišč.

Nedelja, 14.8.2011

Po zajtrku sva se odpravila v Švico (na avtocesti so potrebne vinjete, imajo le letno vinjeto, ki stane 40 CHF), najprej do Einsiedelna, enega največjih romarskih središč v Švici. Opatija stoji na robu mesteca (na višini čez 1.000 metrov nad morjem), cerkev je velika, troladijska, v zadnjem delu osrednje ladje je posebna kapela, v kateri je njihova zavetnica: črna Marija (črna zaradi posledic požara nekaj stoletij nazaj). Ker je bila nedelja, sva izkoristila še priložnost za nedeljsko mašo.



Naslednja postojanka je bil Luzern, eno lepših švicarskih mest. Sprehodila sva se po eni izmed predlaganih pešpoti po starem mestnem jedru, pokukala v kakšno cerkvico, polizala sladoled, se sprehodila tudi preko znamenitega mostu "Kappelenbrücke" in potem naprej.

Zürich je največje švicarsko mesto, tudi center ekonomske moči. Zelo živahen kraj, ob obali jezera je bilo polno umetnikov (in drugih nastopajočih), ki so z uličnimi nastopi poskušali prislužiti nekaj denarja. Nekaterim je to uspevalo bolje, nekaterim ne. Krožni potep po uličicah sva zopet končala na obali in se ob jezeru odpravila proti vzhodu. Jezero je zelo obljudeno, tudi kopalcev je bilo precej, marsikje imajo urejeno plažo, v manjših krajih pa se najde tudi dostop do jezerske obale, kjer ne zaračunavajo niti plaže niti parkirišča. Zürich je tudi tako daleč od Alp, da visokogorje na jugu z jezerske obale ni več vidno, proti nemški strani na severu pa so le še nižja hribovja in gričevja.



Proti večeru sva se oglasila še v žepni državici Lichtenstein, kjer sva si ogledala Vaduz in poizkusila njihovo pivo: cena visoka, okus nič posebnega...




Ponedeljek, 15.1.2011

Po celonočnem deževju in oblačnem jutru je najin načrt, da se zapeljeva proti domu skozi visokogorsko cesto "Silvretta-Straße", padel dobesedno v vodo. Naravnost proti vzhodu nama tudi ni dišalo preveč, zato sva se odločila, da narediva še krog preko Chura (lepa katedrala starejšega datuma) in Davosa (najvišje ležeče mesto v Evropi, znano tudi po svetovnem finančnem forumu).


Na meji v Švico so naju ponovno preverili (nekako očitno niso preveč vajen slovenskih registrskih tablic), tako da je trajalo kakšno minutko, preden sva smela naprej. Iz Davosa pa preko prelaza Flüela nazaj v Avstrijo proti Innsbrucku, pa proti Brennerju, mimo Kronnplatza in Lienza do Spitalla in nazaj v Slovenijo. Ustavila sva se še na Brezjah (večerno mašo sva sicer kar pošteno zamudila), okrepčala pa pri Marinšku v Naklem.

Skupno prevoženih kilometrov: cca 2.200 (cca 220 EUR)
Avstrijska in švicarska vinjeta: 50 EUR
Cestnine oz. predornine: 30 EUR
Prenočišče (za tri noči, dve osebi): 126 EUR
Parkirnine: 20 EUR

Skupno: cca 450 EUR
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    MOJI POTOPISI Seznam forumov -> VORARLBERG - ŠVICA Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


MojForum.si - brezplačno gostovanje forumov. Powered by phpBB 2.