tell
Administrator foruma
Pridružen/-a: 06.10. 2011, 14:09
Prispevkov: 99
|
 Objavljeno: 12 Okt 2011 13:19 Naslov sporočila: SARDINIJA - POTOPIS |
 |
|
SARDINIJA - potopis
Zapis v pdf-ju s slikcami:
http://www.mediafire.com/view/qytjb9ca62o4i97/Sardinija_potopis.pdf
Opomba: skopirajte odebeljen tekst in ga prilepite v naslovno vrstico spletnega naslova (povsem na vrhu strani, kjer se začne s_http; zadnji aktualni naslov prej zbrišite).
"A bi za Novo leto kam šla?" so se glasile že kar malo znane besede moje boljše polovice. Vedela sva, da bova za Božič z otroci doma, za čez Novo leto pa se je obetalo nekaj dni, ki bi jih lahko preživela po svoje. Prejšnje leto sva se poleti potepala po Korziki, letos sva zaradi različnih razlogov "spustila" sredozemske otoke in tako je kaj kmalu padla zamisel, da bi se potepala po Sardiniji. Sredozemski otok kot je Sardinija tudi preko novoletnega obdobja predstavlja precej milo podnebje, brez posebnega mraza. Zato sploh ni bilo dosti potrebno, da naju je ta misel hitro premamila. Kar hitro sva se odločila tudi to, da potujeva z letalom (Treviso-Alghero z Ryanairom) in na otoku najameva avto.
V roke sva vzela nekaj vodičev, malo sva pobrskala po spletu in že se je kar malo sam od sebe naredil načrt, kaj vse si bova ogledala in kaj bova počela.
Predvidela sva štiri nočitve, dvakrat bolj južno, dvakrat bolj severno. Saj otok kljub vsemu ni prav posebno velik in tudi pozimi je manj prometa kot poleti. Snega pa tam doli ni, tako da kakšnih zapletov nisva pričakovala:
28.12.
14:20 Pristanek v Algheru
15:00 Najem avtomobila
17:00 po obalni cesti do Bosa (cca 1 ura 15 minut), ogled kraja pol ure
19:30 pot v Cagliari (cca 2 uri in pol) - iz Bose v celinski del do Marcomer, potem po hitri cesti v Cagliari
20:00 Do prenočišča bova rabila še malenkost več, naslov:
Neptune B&B, Capoterra, via lampedusa 15
If you plan to reach the B&B on your own, you can find directions in the links at the bottom of this email. Just remember that, when you arrive at Via Lampedusa 15, you need to ring the doorbell for number 33 so that I can let you in. Any problems, you can always call me on my mobile: +39 340 507 2505.
Antonio
+39 070 710 419 (home)
+39 340 507 2505 (mobile)
29.12.
8:00 Zajtrk (bova poskušala kar pohiteti)
9:00-10:00 Barunmini (ogled gomile iz predrimske dobe)
10:0012:00 pot (lahko tudi bolj ob obali) do otočka S.Antioco
12:00-13:00 S.Antioco
13:00-15:00 pot v Cagliari (lahko greva po notranjosti ali po obalni poti) - vmes si lahko ogledava tudi pustinjske sipine, tudi ogled Nore (v bližini Pule)
do večera ogled Cagliarija
30.12.
7:30 zajtrk (čaka naju dolga pt)
7.30-9:00 pot do Villaputzu (nekje v bližini se lahko malo popeskama)
9:30-12:00 pot do Orgosolo (kraj s porisanimi fasadami)
13:00-15:00 Pot do Olbia (Costa smeralda)
15:00-17:00 Potepanje po Costa smeralda
17:00-19:00 pot do Alghera (prenočevanje)
Naslov za prenočevanje: Hostal De L'Alguer
Via Parenzo 79, Alghero
31.12.
8:00 zajtrk
9:00 Pot do Basilica di Saccargia (Codrongianos)
9:00 - 10:00 Ogled bazilike
10:00-10:30 pot v Sassari
10:30-11:30 Sassari ogled
11-30-12:30 Grotta di Neptuno
12:30-14:00 ogled jame
14:00-15:00 vrnitev v Alghero
15:00-18:00 Alghero ogled
18:00-19:00 večerja
20:00 peš na silvestrovanje v mesto
1.1.2010
8:30 zajtrk
10:00 vračilo avtomobila
11:00 polet
No, pa da vidimo, kako sva načrt kaj realizirala.
Začelo se je dobro, za spremembo sva bila pravočasno na letališču in se nama ni bilo potrebno prerivati v zadnjih minutah, da bi sploh ujela avion (tudi kaj takega se nama je v tem letu že zgodilo). Kar precej polno je bilo, let pa je bil miren in prijeten. Pristali smo točno in najin potep se je lahko začel. Bi se, če ne bi....
Avtomobil sva rezervirala preko angleškega posrednika, ki ima pogodbo z enim izmed "RENT-A-CAR" podjetij na Sardiniji. Ko sva končno našla, kje je kontejner z italijansko gospodično (vsaj dobro je govorila angleško), ki nama bo izročila ključe najinega avtomobila, sva doživela prvi šok: "Gospa, na vaši kartici ni dovolj kredita, da bi si lahko avtomobil sposodila". Nič kaj spodbudne besede. Kar malo grdo sem pogledal svojo gorenjsko boljšo polovico (sem pomislil: spet je "šparala" na napačnem koncu) in poskušal še enkrat preveriti, če sva pravilno razumela. Mlada dama je pojasnila, da mora za najin najem avtomobila blokirati kartico v višini 1.000 EUR (kot depozit, če se slučajno kaj zgodi med tem, ko bo avto sposojen), ker nimava popolnega kasko zavarovanja. Smola je bila v tem, da je najino potovanje padlo ravno v dneve, ko kartica še ni bila sproščena (obračunava se proti koncu meseca in že naslednji dan s kartico ne bi bilo nobenih problemov).
Pa smo pogledali, kakšne so sploh možnosti. "Jih ni," je prijazno odgovorila gospodična, "ker niste uredili pravega zavarovanja."
"In če ga uredimo sedaj?" sem povprašal.
In se je našlo. Doplačilo 60 EUR je pomenilo boljše kasko zavarovanje, na osnovi katerega je bil potreben polog le 500,00 EUR.
Pa smo plačali 60 EUR in dali kartico, da jo še enkrat blokira. Pa spet ni šlo.
"Na kartici je premalo denarja" je ponovila mlada dama in se počasi pričela odpravljati domov (ta dan je uradno delala samo do treh, že tako se je njen delovni čas iztekel.
In kaj zdaj: ostal sem brez dodatnih 60 EUR (niti pomislila ni, da bi mi jih vrnila) z nasvetom: "Pridita jutri, če bo kartica res plačilno sposobna!"
A sem povedal, da sva imela rezervirano prenočišče čisto na drugem koncu Sardinije?
Vse skupaj se je kazalo kot misija nemogoče. Kaj sedaj!?
V kriznih trenutkih tudi moja boljša polovica učinkovito funkcionira. Vzela je GSM (v takšnih trenutkih je to res čudoviti pripomoček) in poklica na svojo banko v Domžale. Hvala Bogu, tam so delali do štirih, po telefonu so ji odobrili dodaten limit na kartici in že čez četrt ure je kartica "ozdravela".
Mlada italijanska dama nama je dala ključe, pokazala avto (Nissan Micra) in odšla.
Ko sva sedela v avtu (kakšno uro pozneje kot sva najprej planirala), sva se kar malo oddahnila: "Sedaj pa res ne more iti nič več narobe!" sva se prepričevala (ko bi bilo vsaj res). "Čas je, da se najin potep prične!"
Pot naju je po zahodni obali (pristala sva na severozahodu) vodila do kraja Bosa. Vmes se nisva nič ustavljala, ker sva bila že malo pozna.
V Bosi pa sva si vzela nekaj časa za ogled mesteca.
Prijetno mestece, umaknjeno ob rečici nekaj kilometrov stran od morja, v tem letnem času na srečo precej mirno.
Nato sva krenila proti avtocesti in do Cagliarija prišla že v trdi temi. S pomočjo najine "pameti" (beri: "navigacijskega sistema", ki so nama ga kupili najini otroci, da se na najinih potepih ne bi preveč pogosto zgubila) sva našla tudi pravi kraj (z enim obvozom, ker v Cagliariju na enem izmed razcepov nisem zavil po pravi cesti: "Preračunavam" so bile tiste znamenite besede, ki jih kar pogosto slišiva).
Na koncu sva našla najin B&B (ki je bil sicer malce drugje kot je bilo prvotno napisano, saj imajo pozimi odprto le eno lokacijo), kjer sva bila ob dveh starejših Francozinjah kar primerna gosta. Gostitelj se je zelo potrudil. Že zvečer ob prihodu je bilo na mizi sveže sadje, zajtrki pa so bili zares okusni in pestro pripravljeni! Dobro je govoril angleško in nama dal nekaj koristnih informacij o bližnji okolici.
Drugi dan
Da bi bilo bolj pestro, sva se odločila, da zamenjava smer kroga, ki sva si ga zadala: najprej po južnem delu na otoček, potem popoldne pa še v notranjost.
Prvi cilj je bila tako Nora, mestece iz rimskih časov, z ostanki (ruševinami) tistega časa.
Jutro je bilo še kar sveže (bila sva prva obiskovalca in tudi do takrat, ko sva po dobri uri odšla, se še ni nabrala kakšna posebna vrsta (srečala sva le še starejši nizozemski par).
Ko sva zapustila Noro, naju je ob cesti pozdravila velika cerkev, ki je za tisti konec ena izmed pomembnejši romarskih cerkva. V njej je živel tudi fra Nazzareno, ki je podobno kot pater Pij nosil sledove Kristusovih ran.
Po naju je vodila po razgibani pokrajini naprej, tudi skozi nekaj precej turistično usmerjenih mest, ki pa niso bila deležna najine posebne pozornosti. V enem izmed takšnih kotičkov so se z radarjem skrili tudi karabinjeri - na srečo je bil pred mestecem ovinek in sem pripeljal skozi z dovolj nizko hitrostjo (drugače bi šlo verjetno naslednjih 60 EUR po zlu).
Zgodaj popoldne sva prispela do otočka S.Antioco in se zapeljala še na njegov severni rob, kjer je razgled še do naslednjega (S.Pietro). Toda najin Nissan je bil očitno namenjen le za vožnjo po ožji Sardiniji in na S.Antiocu je začel pokašljevati, sopihati in .... ja, kar ustavil se je! Na srečo sem ga lahko toliko nahecal, da se je pripeljal po hribu navzdol do pristanišča v mestecu Calasetta.
Kaj zdaj! Nekje sva še imela številko tiste mlade dame, kjer sva si avto sposodila in sva jo poklicala. Telefon zvoni in mlada dama dvigne: "Poklicati morate asistenco od Nissana" sva dobila odgovor in tudi številko, na katero naj pokličeva.
"Pa naj bo", sva si rekla. Kličeva na neko centralo, kjer nihče ne zna angleško, končno naju prevežejo do signorine, ki je znala angleško. Razloživa ji, kje sva in naj pošljejo nekoga po naju.
"OK", reče, "čez eno uro bo nekdo pri vas".
Dobro, če imava eno uro časa, pa si lahko greva pogledat še mestece in se sprehodiva po obali.
Pa mine tista urca, pa še nekaj čez, še nikogar. Ponovno pokličeva. Tokrat dobiva eno drugo signorino, ki naju preveže do nekoga drugega in tako še nekajkrat naprej, dokler ne dobiva nekoga, ki skrbi za pomoč na cesti. Ta se je celo predstavil, da ni iz ne vem kako oddaljenega kraja in da bo čez pol ure že pri naju. Seveda: čez pol ure še nikogar. Pa ponovno kličeva in po kakšnem čudežu: po kakšnih 10 minutah dobiva istega človeka, ki sva ga dobila že prej. Celo spomnil se naju je (očitno so imeli tisti dan na Sardiniji z Nissani ogromno dela, ker so drugje poslušali najino zgodbo kot da bi bila ena stotih tisti dan), obrazložil, da je bila nesreča in da je njegov avto tam in da je že uredil, da pride čez 10 minut nekdo po naju.
Takrat sem prvič na lastni koži spoznal, da lahko tistih 10 minut na Sardiniji zelo dolgo traja. Se je sonce spustilo že globoko nad obzorje, precej se je že tudi ohladilo...
Končno pripelje avtovleka (voznik ni znal niti besedice angleško), naloži "najinega" Nissana in ga odpelje v najbližji servis (kakšna sreča, da je bil ta najbližji servis v Cagliariju).
Ali koga preseneča, da tudi na servisu niso znali angleško? Na najino srečo je delal na blagajni možakar, ki je znal vsaj nekaj besed. Celo tako prijazen je bil, da je poklical na letališče v Cagliari (na isti "rent-a-car" kot je bila nalepka na najinem Nissanu) in se dogovoril, da tam lahko dvigneva drugi avto. Na pogodbo je napisal nekaj čačk, pripisal še telefon in ime signorine, s katero se je pogovarjal. Prav prijazen možakar...
Bila sva sicer v Cagliariju, vendar na povsem drugem koncu kot je letališče. Da bi naju kdo zapeljal do tja, ni bilo govora, treba je bilo najeti taksi. Ko sva potem tisto signorino vprašala ali nama bo kdo povrnil stroške taksija (20 EUR), naju je samo čudno gledala. Ampak vseeno sva dobila novo pogodbo in novo Nissan Micro (malo drugačne barve, ampak "klump" je bil pa isti). Zanimalo naju je tudi še to, kako je glede bencina, ki je ostal v prejšnjem avtu - tudi o tem ni hotela nič vedeti. Pa sva ji kar razložila, da prejšnji avto je bil praktično prazen, ko sva ga dobila, sedaj je v njem še približno polovica rezervoarja in ker sva novega dobila polovico polnega, ga bova vrnila praznega in bomo kvit. Ne vem, če naju je povsem razumela, vseeno pa nama je zaželela srečno vožnjo!
Med tem se je naredila že tema - samo spogledala sva se in se odpeljala do prenočišča. Za ta dan sva imela potepa zadost!!!
Tretji dan
Po dobrem in obilnem zajtrku sva se poslovila od najinega gostitelja in zavila v smeri vzhoda. Čakala naju je kar dolga pot vse preko Coste Smeralde nazaj v Alghero.
Prečila sva pot preko južnega dela in se najprej ustavila v Vilapuzzu oz. Porto Corallu. Nabrala sva nekaj školjk, se nadihala svežega zraka in potem naprej.
Podobnih stolpov je po otoku še več. Gradili so jih v srednjem veku, da so iz njih spremljali promet po morju in opozarjali na morebitne nevarnosti, ki so pretile zaledju.
Po vzhodni strani otoka ni avtoceste, je pa solidna magistralka, ki sva jo midva zapustila, saj sva si želel ogledati še poslikano mesto. Morala sva prečiti planino, kjer si cesto vzamejo za svojo povsem drugi uporabniki.
Pa tudi to sva preživela in po nekaj deset kilometrih, ko res nisva srečala žive duše, prispela v Orgosolo. Kraj velja za najbolj mafijaškega na Sardiniji, njegova posebnost pa so slikarije po fasadah, po katerih je kraj dejansko najbolj znan. Pa sva res našla nekaj takšnih, ob katerih so se zbudili stari spomini.
Kakšna umetnost to res ni, ampak slike vseeno spominjajo na koga ali pa kaj...
In nekje v daljavi sva že čutila, da naju čaka Costa Smeralda. Tam gori ima svoj vilo tudi sam Berlusconi in vsi vemo, da je pozimi z vilami križ. Nihče jih ne uporablja, pa potem moramo mi turisti poskrbeti za to, da se vsaj malo prezračijo. Sploh če je tako lep dan (preko 20 stopinj).
Vendar se je že bližal večer in sva morala skočiti še do slončka (zanimivo oblikovane gore na Capo d'Orsu pri kraju Palau). Igra narave, ki se jo res splača videti.
In tako se je ponovno nagnil večer in kar hitro sva jo morala popihati proti Algheru. Ker sva se peljala mimo cerkve "Basilica di Saccargia", sva se že sredi noči malo ustavila še tam.
Hostel sva kar malo iskala, ker je vhod v njega s stranske ulice, ampak ko sva poiskala primerno horizontalo, naju to ni motilo preveč.
Četrti dan
Ponoči je deževalo, jutro pa nas je pričakalo z umitim obrazom. Zajtrk je bil škotski (kapučino + rogljiček), ne gre izgubljati besed (se nama je kar malo tožilo po najinem prijaznem gostitelju izpred kakšnega dneva nazaj), toda čakal naju je še en potovalni dan. Najprej v skalnato votlino "Grota di Nettuno".
Žal je dostop do votline pozimi zaprt in tako nama je ostal le sprehod po grebenu. Sva si pa potem ogledala Sassari in njegovo zaledje.
Prijeten silvestrski dan sva zaključila z obiskom Castelsarda (ki ga sicer ni bilo v originalnem načrtu, ampak: saj so načrti za to, da se spreminjajo, mar ne?).
Lep kotiček, sprehod gor do trdnjave je prav prijeten in tudi razgled je lep. Prijeten zaključek potepa. Ko je človek utrujen, rad malo posedi, kaj poje in popije in za konec še način serviranja piva v eni izmed njihovih oštarij:
Čakala naju je samo še pot nazaj v Alghero, da se pripravim na silvestrovanje na prostem. da ne bi bila prehitro tam, sva se ustavila še v mondenem Stintinu (baje eden najdražjih delov Sicilije - seveda poleti).
In potem silvestrovanje!
Bilo je prav zanimivo. Kljub vetrovnemu večeru je mestece postavljeno pod hribom, tako da je znotraj uličic veter povsem ponehal. Malo pred polnočjo sva si izbrala še mestece na obali, kjer sva mislila, da bova lepo v miru pogledala ognjemet in popila steklenico šampanjca, ki sva jo namenila za to priložnost. pa nama nekako ni uspelo. Šampanjec sva popila precej prej preden je bil ognjemet končan. Trajal je namreč več kot pol ure, bil je zelo bogat in barvit, bliskalo se je neposredno pred morsko obalo.
Po ognjemetu sva pohitela do avta in do prenočišča. Veter je vmes prinesel s seboj deževne oblake in ponovno je pričelo deževati. Še lepše naju je uspavalo.
Peti dan
Čakala naju je samo še pot domov. Pa ni šlo povsem po začrtani poti. Želela sva se še enkrat zapeljati skozi Alghero, pa po obalni cesti ni šlo. Močan jug je namreč poskrbel za to, da je morje preplavilo nižje ležeče dele na obali in tudi na obalni cesti je bilo več kot pol metra vode. Bilo je potrebno obrniti in zapeljati naokrog - ker je bil tam tudi odcep za letališče, sva zapeljala kar tja, oddala avto, še malo počivala, se vkrcala na letalo in na Novega leta zvečer sva že bila doma.
A je že konec?
Ne še povsem. Se spomnite, da sva avto vmes zamenjala? In ker sva ga vrnila s praznim rezervoarjem, so nama naknadno zaračunali še 60 EUR (za bencin in za čiščenje). Ja, pa se je potem pokazala čudovita gorenjska stran moje boljše polovice: pričela je s pisanjem pritožb in čez dober teden je bil denar vrnjen! Kako že piše v sv. pismu: "Vrlo ženo, kdo jo najde! Njena vrednost je daleč nad biseri."( Prg 31,10).
In lepo pot vsem, ki se boste spravili na tiste konce... |
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
