MOJI POTOPISI Seznam forumov MOJI POTOPISI
Sem državljan Slovenije, zato imam rad to prelepo deželo - to me pa ne moti, da se ne bi potepal okrog (novost: tudi na blogu https://mojipotopisi.wordpress.com/)
 
 Pogosta vprašanjaPogosta vprašanja   IščiIšči   Seznam članovSeznam članov   Skupine uporabnikovSkupine uporabnikov   RSS Feed   Registriraj seRegistriraj se 
 Tvoj profilTvoj profil   Zasebna sporočilaZasebna sporočila   PrijavaPrijava 




Okrog triglavskih

 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    MOJI POTOPISI Seznam forumov -> POTEPI PO SLOVENIJI
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
tell
Administrator foruma


Pridružen/-a: 06.10. 2011, 14:09
Prispevkov: 99

PrispevekObjavljeno: 28 Nov 2012 08:59    Naslov sporočila: Okrog triglavskih Odgovori s citatom

Potep po dolini triglavskih jezer (in nad njo)

V "pdf"-ju s slikcami:
www.mediafire.com/?dccl36tattld38s
Opomba: skopirajte odebeljen tekst in ga prilepite v naslovno vrstico spletnega naslova (povsem na vrhu strani, kjer se začne s_http; zadnji aktualni naslov prej zbrišite).
Morda koristna ionformacija: če bo malo bolj počasi odpiralo, ker je slikc kar precej: v pomoč - pritisnite "download" na desni strani zgoraj, bo prej. Pojavi sem novo okno, kjer na centru ekrana ponovno pritisnete na "download" in nato izberete "Open" (če si želite le pogledati) ali "Save" (če želite shraniti).


Včasih se lahko odločimo za malo bolj nenavadne poti tudi ob zelo znanih gorskih poteh. Tokrat smo si za cilj izbrali Sedmera triglavska jezera, ki so sicer eden najbolj znanih biserov v naših gorah, pa se vseeno najdejo poti, ki peljejo tam okrog, pa vseeno niso toliko "prometne".

Zgodaj zjutraj smo se zapeljali do planine Blato in tam zavili proti planini Vogar. Po gozdni cesti smo se odpeljali mimo planine Vogar v smeri Pršivca in avto pustili na koncu poti, kjer je tudi obračališče za kamione, ki prevažajo les. V neposredni bližini obračališča sta dve usmerjevalni tabli. Ena nas usmeri proti zahodu, proti Pršivcu, druga pa proti severu, proti planini Viševnik, ki je bila v naši smeri.

Prvi del poti poteka po na novo zgrajeni gozdni vlaki, ki so jo morali zgraditi v zadnjem času, da so lahko spravili višje ležeča podrta drevesa do gozdne poti. Pa nikar ne mislite, da je vlaka kaj manj strma kot je bila stara pot. Kar pošteno smo zagrizli v kolena že kar na začetku. Ko smo prišli na manjšo planoto, se je pot za nekaj časa malo polegla, vendar ne za dolgo. Kmalu nas je čakala ponovna strmina, tokrat po trasi stare planinske poti, saj vlake ni bilo več. Kar hitro smo se dvigali in prispeli do najglobljega brezna v Julijskih Alpah (Gamsovo brezno oz. Brezno pod gamsovo glavico je raziskano do globine preko 700 metrov http://www.dzrjl.si/content/jame-brezna-na-pr%C5%A1ivcu ).


Zadnji vzpon pred Viševnikom Planota nad planino Viševnik

Šele malo pred Viševnikom smo se lahko malo spočili. Zadnji del poti do planine Viševnik nas je peljal po planoti, ki so jo osvojile krave. Spremljale so nas tudi na spustu do planine, na kateri je nekaj pastirskih staj.
Na grebenu nad Viševnikom se nam je prvič odprl pogled proti Tičarici.


Pogled proti Tičarici

Na planini smo se ustavili ravno toliko, da smo popili kavico (in še kaj za priboljšek). V eni izmed pastirskih staj je urejena mini planinska koča, kjer je možno celo prespati. Do planine Viševnik nismo srečali nikogar.
Nadaljevali smo pot proti Ovčariji, ki je približno na isti višini kot Viševnik. To seveda ne pomeni, da gre pot naravnost, ampak smo se dvigali in spuščali in pridno nabirali višinske metre.
Pri Ovčariji smo prečili glavno planinsko pot, ki pelje z Blata do Koče pri Sedmerih. Se je kar poznalo, saj je bila na tej poti skoraj prava gužva, mi pa razen na Viševniku do Ovčarije nismo srečali nikogar. Mi smo jo ubrali proti Štapcam. Zopet je šlo navzgor, čeprav strmina ni bila nič kaj posebnega.
Je pa res, da je bila ta pot proti Štapcam malce bolj obljudena, vendar so vsi ostali nadaljevali s spustom proti koči.


Pogled čez Komno proti Krnskemu pogorju

Na Štapcah smo uživali ob pogledu proti Komni in Krnu, vendar se nismo spustili navzdol proti Sedmerim, ampak smo pot nadaljevali desno po pobočju Tičarice.


Tičarica (pogled s severa) Pogled navzdol proti Koči pri Triglavskih jezerih

Zopet je šlo navzgor. Vrhu Tičarice smo se sicer izognili, prav tako smo obšli Kopico (na desni smo lahko ves čas opazovali pot za Kopico, ki vodi iz Planine pri Jezeru proti Hribaricam).


Na pobočjih pod Kopico

Smo se pa povzpeli na Malo Zelnarico in tam malce počivali. Tudi malica je prav teknila.

Mala Zelnarica Velika Zelnarica (v ozadju Kanjavec)

V kolikor bi se sprehajali nekaj mesecev prej, bi lahko uživali v bogastvu planinskega cvetja, konec avgusta pa je bilo rož že bolj malo.

Pogled prti Ledvički Prehojena por mimo Tičarce in Kopice

Iz Zelnarice smo se spustili proti sedlu Vrata in se tam usmerili proti Hribaricam.


Za Kopico Vrata

Pod Hribaricami smo zavili levo proti Prehodavcem in pri Zelenem jezeru obrnili proti Koči pri sedmerih.


Zeleno jezero Prehodavci

Še mimo Ledvičke...


Ledvička Pot mimo Ledvičke

in že smo bili pri koči, kjer je počitek pav dobro del.


Triglavska jezera pri koči

Ker nas je čas že malce preganjal (vmes se je sonce spustilo že precej proti zahodu), smo čez Prode nadaljevali do Ovčarije in se od tam preko planine Viševnik po isti poti vrnili do našega izhodišča.
Za enodnevni pohod je to kar prava tura, saj je (označene) hoje za dobrih 10 ur. S postanki vred smo porabili 12 ur in moram priznati, da smo na spustu od Viševnika proti avtomobilu vsi izgubili dar govora. Utrujenost je naredila svoje.
Bi se pa seveda lahko odločili tudi za dvodnevno turo, ki bi jo n.pr.: na severu podaljšali do Kanjavca (dodatno uro gor in urco dol), potem pa prespali na Prehodavcih (takšen je bil sicer originalni načrt, vendar je bila vremenska napoved za nedeljo slaba in smo se zato odločili le za enodnevni sobotni potep).
Tudi domov bi lahko malce podaljšali pot. Od Koče pri triglavskih jezerih bi lahko zavili po Lopučniški dolini do Črnega jezera in se potem vračali nazaj, lahko pod Stadorjem na Ovčarijo ali pa preko Pršivca (s katerega je eden najlepših pogledov na Bohinjsko jezero) nazaj proti Vogarju.
Poti na tistem koncu so dobro označene in večinoma nezahtevne. Mogoče le pot preko Pršivca ni za takšne, ki imajo probleme z vrtoglavico, saj del poti poteka po kar previsnem grebenu.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    MOJI POTOPISI Seznam forumov -> POTEPI PO SLOVENIJI Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


MojForum.si - brezplačno gostovanje forumov. Powered by phpBB 2.