tell
Administrator foruma
Pridružen/-a: 06.10. 2011, 14:09
Prispevkov: 99
|
 Objavljeno: 30 Maj 2012 13:43 Naslov sporočila: MALLORCA |
 |
|
MALLORCA
V pdf-ju s slikcami:
https://www.mediafire.com/file/e5g3kuayq6y2ogx/Malorca.pdf/file
Opomba: skopirajte odebeljen tekst in ga prilepite v naslovno vrstico spletnega naslova (povsem na vrhu strani, kjer se začne s_http; zadnji aktualni naslov prej zbrišite).
Morda koristna ionformacija: če bo malo bolj počasi odpiralo, ker je slikc kar precej: v pomoč - pritisnite "download" na desni strani zgoraj, bo prej. Pojavi sem novo okno, kjer na centru ekrana ponovno pritisnete na "download" in nato izberete "Open" (če si želite le pogledati) ali "Save" (če želite shraniti).
Od 22.9. do 30.9.2006
Ali ste se že kdaj vprašali, kaj dati otroku za darilo, ko maturira? No, jaz imam tri sinove in seveda je bilo ob maturi prvega to vprašanje še toliko bolj aktualno.
Sicer se ne spomnim več, kako, vendar mi je na pamet prišla ideja, da bi na neki simbolični način fantu pokazal, da je sedaj odrastel (matura je nekje sovpadla tudi z njegovo polnoletnostjo). Kako in na kakšen način? Kaj bi bilo, če bi samo jaz z njim odpotoval kam, tako da bi se družila, bila dejansko sama drug z drugim (brez ostalih članov družine), predelala preteklost in simbolično odprla vrata v prihodnost?
Ideja se mi ni zdela slaba, zato sem sklenil, da bo moje darilo pač takšno. Potrebno je bilo najti razpoložljiv čas (se je našlo v septembru, neposredno pred pričetkom njegovega šolanja na fakulteti) in kraj. Malo usklajevanja je bilo potrebno, na koncu je bila izbrana Mallorca, španski otok v Sredozemskem morju.
Kar ugodno varianto sva našla. Letela sva z letališča v Grazu v poznih dopoldanskih urah, tako da sva bila zgodaj popoldne že na Mallorci. Do hotela "Sa coma playa", v katerem sva prebivala, je bilo kakšno uro vožnje. Nič posebnega. Tam pa so naju že pričakali, nama na roki pripeli zapestnici (aranžma je bil AI) in že je bil čas, da sva si ohladila žejo s prvim pivom.
Vreme konec septembra ni bilo niti vroče niti hladno. Hotelski kompleks je imel prijeten bazen, voda v njem je bila prav primerna. Tudi morje v neposredni bližini je bilo še toplo, malo moteče je bilo le to, da je ves čas pihalo, tako da poležavanje na plaži ni bilo ravno prijetno, pa tudi plavanje je bilo zaradi visokih valov skoraj nemogoče.
Pa bo že. Okno sva imela obrnjeno proti morski strani, proti vzhodu, tako da sva lahko zjutraj uživala ob pogledu na sončni vzhod. Septembra je sončni vzhod že malo bolj pozno, Španija pa je tudi opazno bolj zahodno od nas, tako je sonce vzhajalo šele po sedmi ure zjutraj, kar ni bila kakšna nemogoča ura. Res pa je, da se je zvečerilo relativno pozno, saj je bilo ob osmih zvečer še povsem svetlo.
23.9.2006
Popoldne sva se sprehodila kar peš do bližnjega kraja Cala Rajada, kjer je zanimiv rt z izpostavljenim stolpom. Nekdaj so stolp uporabljali za opazovanje morja (obveščanje v primeru potencialnega napada z morske strani), danes pa je namenjen izključno turističnim namenom.
Prostor v pritličju je namenjen miniaturnemu vojaškemu muzeju. Sicer je bila vstopnina simbolična. Od zgoraj pa je bil kar lep razgled, dejansko je bila točka zelo primerna za obrambo pred morebitnimi sovražniki.
Vračala sva se povsem ob obali in prisluškovala razburkanemu morju. Ta del obale je bil bolj izpostavljen, poln čeri in ostrih skal, tako da sva porabila kar nekaj več časa, da sva prišla nazaj v zaliv, ob katerem je bil najin hotel.
V hotelu pa naju je presenetila dolga vrsta pred točilnim pultom. Tudi nama bi pasalo kakšno pivo, pa je bilo skoraj nesmiselno čakati v vrsti, saj so na to stran navalili na novo pripotovali Čehi, ki se jim je ob zastonj pivu prav gotovo ogrelo srce.
No, midva sva si privoščila "pino-colado" in se pobrala spat. Sveži zrak utrudi človeka!
24. 9.2006
Že prejšnji dan sem rezerviral "rent-a-car" in ga dopoldne prevzel v bližini hotela. Pot naju je zapeljala najprej ob obali proti jugu, do kraja Porto Cristo.
Gre za enega bolj mondenih središč, saj se v zatoku in ob bregovih reke (ki se tam zliva v Sredozemsko morje) nahajajo najrazličnejši čolni in jahte. Malce sva pofirbcala, katero bi si izbrala, če nama ne bi bilo potrebno razmišljati o tem, kako bi jo plačala, potem pa sva se pobrala naprej. Proti jugu je pokrajina bolj ravna, ponekod se zazna celo malce pustinjskega pridiha, ob kakšnem zatoku pa se najde tudi bogastvo ptic in ostalega živalskega sveta.
Vzela sva si toliko časa, da sva se zapeljala povsem na južni del Mallorce (Cap de ses Salines) in se ob obali dvignila nazaj do največjega mesta na otoku: Palma.
Kar malo naju je presenetila velikost tega mesta, ki ima kar 400.000 prebivalcev (sicer to ni presenetljivo, če vemo, da v Palmi in okolici živi skoraj polovica ljudi na Mallorci). Njena zgodovina sega že v rimsko dobo, saj so jo Rimljani uporabljali kot vmesno postojanko pri plutju proti Afriki ali Španiji. Prisotnost Bizantincev v srednjem veku dokazujejo ostanki mozaikov, ki so jih odkrili v katedrali, drugače pa iz tega obdobja ni dosti podatkov, morda tudi zaradi tega, ker so bili dokumenti uničeni. Mesto je bilo namreč pod islamsko upravo od leta 902 do leta 1229. Je pa znan podatek, da naj bi v devetem stoletju na tem področju ropali tudi Vikingi.
Leta 1229 so jo osvojili aragonski kralji, ki so premagali Mavre in mestu dali današnje ime: Palma de Mallorca. Mesto je zaradi dobre strateške lege in ugodnih trgovskih poti hitro napredovalo, pogosto pa je bilo pod udarom piratov, ki so v tistih letih intenzivno delovali v Sredozemskem morju. V osemnajstem stoletju so bili nekaj časa tudi pod katalonsko oblastjo, tako da se je tudi ime mesta preimenovalo v "Ciutat". V Napoleonovih časih se je število prebivalcev povečalo, saj je na otok pribežalo precejšnje število vojnih ubežnikov iz Katalonije in Valencije. Leta 1833 je otok spet prišel pod špansko upravo.
Pravi razvoj turizma beležijo po letu 1950, ko se je turističnemu gospodarstvu prilagodilo tudi življenje na otoku.
Ogledala sva si še katedralo (mogočna stavba!) in grad nad mestom, nato pa se počasi napotila nazaj proti najinemu hotelu.
25.9.2006
Naslednji dan sva najeti avto uporabila za skok na severozahodni del otoka.
Na skrajnem severozahodnem robu sva občudovala mogočni svetilnik (Cap de Formentor), še bolj pa nama je bila všeč soteska Sa Calobra na zahodni obali. Reka (takrat v reki sicer ni bilo skoraj nobene vode, saj sva bila tam ob koncu poletja, poletje pa je sušni del leta) je izdolbla do morja ozko sotesko, ki je skoraj najožja prav na obali. Zanimivo in slikovito. Do te soteske se pride skozi krajši rov, saj ob sami obali ni dovolj prostora,ker je obala preveč strma.
Dan je bil kar hitro naokrog. Po sredini otoka sva se zapeljala nazaj proti najinemu hotelu in oddala avto. Je bilo to kar v redu, kajti naval Čehov na pir se je malo zmanjšal, tako da sem tudi jaz prišel na vrsto. NA ZDRAVJE!!!
In to je bilo vse kar se potepuškega dela tiče: ostali del dopusta sva preležala na plaži (občasno so se nama prikazovale tudi čivaue) in ob šanku. Sploh ni bilo tako slabo.
30.9.2006
Kar zgodaj so nas vrgli pokonci. Imeli smo jutranji let: najprej v Innsbruck, nato pa še v Graz.
Na letalu sem nenadoma začutil nekaj pod nogami. Po tleh se je plazila mala deklica in vsakemu razložila, da išče hrčka, ki ji je ušel. Na Mallorci so bile te živali res poceni in zgleda,da ji ga je mama kupila, tako da bi ga lahko odnesla domov.
Pa smo pristali v Innsbrucku in poprosili so nas, če lahko izstopimo iz letala. Takrat se je začela zgodba razpletati. Hrček je glodavec in glodavci se radi spravijo tudi h grizenju kakšnih kablov. Zato kapetan letala ni želel vzleteti, dokler izgubljenega hrčka ne najdejo. Šele takrat smo zvedeli, da takšnih živali ne bi smeli vzeti s seboj na letalo, ker je to prepovedano (očitno je mama tistih deklic to vedela, saj so hrčke skrili pod obleko - seveda pa so jim med letom želeli dati več prostora in zraka, pa se je zgodilo, da je ena izmed živalic pobegnila).
Hrčka seveda niso našli. Malo so nas nahranili in nas nato z avtobusi zapeljali nazaj v Graz (priznam, da se pot skozi Avstrijo kar vleče). Tako smo bili v Grazu šele zvečer ob osmih namesto dopoldne ob enajstih!
Sicer ne vem, kako jo je odnesla tista mamica s svojima deklicama, malo smo preračunali stroške, ki so nastali in niso bili prav majhni. Ko smo prišli v Graz, je naslednja skupina potnikov za Mallorco še kar čakala, predviden odhod nadomestnega aviona so jim obljubili za okrog polnoči! Mi smo imeli zamudo pri povratku, kar še nekako preneseš! Da pa ti nekdo kar tako "vzame" pol dneva dopusta, na katerega se šele odpravljaš, pa mora precej bolj boleti!
Ja, tudi v časopisu smo bili: v enem izmed avstrijskih časopisov so tisti let iz Mallorce v Innsbruck poimenovali kar "hrčkov let".
Pa ga očitno niso našli, se je moral presneto dobro skriti: http://www.hamsterseiten.de/index.asp?titel=%20%28Hamster-Nachrichten/Meldung%29&site=main15a.asp&query=id%3D332
ali pa izstopiti kot pravi "gospod". |
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
