 |
MOJI POTOPISI
Sem državljan Slovenije, zato imam rad to prelepo deželo - to me pa ne moti, da se ne bi potepal okrog (novost: tudi na blogu https://mojipotopisi.wordpress.com/)
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
tell
Administrator foruma
Pridružen/-a: 06.10. 2011, 14:09
Prispevkov: 100
|
 Objavljeno: 05 Dec 2011 10:09 Naslov sporočila: PRAGA - potopis |
 |
|
PRAGA - potopis
V pdf formatu s slikcami:
www.mediafire.com/file/1f5h5j76a45exl3/Praga_potopis.pdf
Opomba: skopirajte odebeljen tekst in ga prilepite v naslovno vrstico spletnega naslova (povsem na vrhu strani, kjer se začne s_http; zadnji aktualni naslov prej zbrišite).
Praga je evropska prestolnica, ki nam je relativno blizu. Že podaljšan vikend je dovolj, da malo okusimo, kako je kaj na Češkem.
Z mojo boljšo polovico sva bila že večkrat v Pragi, vendar nikoli skupaj in tako je beseda dala besedo in oblikoval se je načrt. Povabila sva še prijatelje, da je bil avto bolj poln in da je bilo na poti bolj veselo, potem pa "hop" in zadeva se je pričela odvijati. Izbrali smo še termin (od 24. do 27. aprila), rezervirali hotel v Pragi in se odpravili na pot. Da pot do Prage ne bi bila preveč pusta, smo se odločili tudi za ogled gradov naČeškem, ki so nam bili spotoma (oz. smo pot oblikovali tako, da smo si jih lahko ogledali).
Prvi postanek je bil malo pred Dunajem (v restavraciji, kjer imajo dobro kavo - prijatelj je kar nekaj let delal v okolici Dunaja in so mu tudi takšne "tajne" dobro znane). Nato smo zavili proti Bratislavi in se prvič zares ustavili pri gradu v Lednicah. Grad, ki je bil od 18. do 20. stoletja v lasti Liechtensteinskih grofov, je poznan predvsem po domiselno urejenih vrtovih v okolici. Ker je na tem delu Moravske precej vode, so jezera povezali med seboj, tako da se lahko po parku zapeljete tudi z ladjico. Krožna pot, ki vodi okrog največjega jezera, se prične pri gradu in nas popelje na drugo stran do minareta, ki je bil zgrajen v začetku 19. stoletja. Grad s parkom vred je danes pod UNESCO-vo zaščito (od leta 1998 naprej) .
Naslednji postanek je bi v mestu Brno, glavnem mestu pokrajine Moravske. Je tudi drugo največje mesto na Češkem in ima dobrih 400 tisoč prebivalcev. Leži na sotočju dveh manjši rek: Svitave in Svratke. Je univerzitetno mesto, v njem študira skoraj 100.000 študentov. Za ogled mesta smo si vzeli dobri dve uri. Povzpeli smo se na grad Špilberk in se vračali preko sosednjega hriba mimo katedrale sv. Petra in Pavla.
Mesto je zelo živahno, sprehod po njegovih uličicah je bil zato pester in prijeten.
Gre za starejše mesto, katerega prva poselitev sega že v staro dobo. Samo mesto se prvič omenja v 11. stoletju, ko je postalo zavetišče za enega izmed nekronskih princev iz dinastije "Premyslid" (bil je sicer iz kraljevske rodbine, vendar se ni mogel potegovati za kralja). Zato je tudi grad Špilberk omenjen že v 13. stoletju, prva cerkev na mestu današnje katedrale pa je celo iz 11. stoletja. Že v 13. stoletju je Brno pridobilo status "kraljevega" mesta in v 14. stoletju je to že bil najpomembnejši kraj v pokrajini (pomembna regionalna centra sta tudi Olomouc in Znojno). V 17. stoletju je Brno postal pokrajinska prestolnica Moravije.
Že v poznem popoldnevu smo se oglasili tudi na gradu Češki Šternberk. Sicer smo zamudili uradne ure, pa smo se sprehodili malo po okolici. Grad je bil zgrajen v 13. stoletju na hribčku nad reko Sazavo. Od tu izvira tudi njegovo ime /Sternberg (nem) = zvezda na hribu/. Grad je v privatnih rokah in to v lasti potomcev njegovega graditelja in prvega lastnika. Osnovna oblika gradu ni bila vedno enaka, skozi leta se je preoblikoval in dobival današnjo podobo. Ostrim gotskim linijam je predvsem v notranjosti dodana baročna predelava: okrasi na stenah, pohištvo. Grad je znan po dobro opremljenih prostorih (za obiskovalce jih je odprtih 15), na stenah je nekaj dragocenih slik iz kolekcije 30-letne vojne (zbral jih je Jiri Sternberg v začetku 20. stoletja).
Čakala nas je samo še večerna vožnja proti Pragi (malce je bila razburljiva, ker je posvetila lučka za bencin in nikjer ni hotelo biti nobene črpalke), kjer smo poiskali še hotel, ki smo ga rezervirali preko spleta.
25. april 2010
Privoščili smo si malo daljši jutranji počitek. Naš današnji cilj so bili Hradčani, hrib preko Vltave, kjer se nahaja stara mestna četrt, znana po katedrali (sv. Vita, sv. Venčeslava in sv. Adalberta) in Praškem gradu (pri načrtovanju obnove je sodeloval tudi Jože Plečnik).
Praški grad velja za največji grad na svetu. V dolžino meri okoli 570 metrov, v širino pa okoli 130 metrov. Prva zgradba na tem mestu je zrasla že v 8. stoletju. Tudi katedrala sodi med starejše zgradbe (14. stoletje), je pa gotovo najpomembnejša cerkev na Češkem (pogosto jo poimenujejo le po prvem svetniku, sv. Vitu). V njej so našli svoj poslednji dom svetniki, kralji in princi, v njej pa so potekala tudi kronanja čeških (bohemskih) kraljev, vse do leta 1836.
Na obrobju Hradčanov leži Zlata ulica, neke vrste tržni in muzejski kompleks. Zanimivost te uličice je ta, da je zelo ozka in da so tudi hiše ob njej nenavadno majhne. Je pa polna turističnega vrveža. Eden njenih najbolj znanih prebivalcev je bil pisatelj Franc Kafka.
Seveda je v tem delu še več palač (tudi predsedniška), tako da Hradčani za oglede vzamejo cel dan (in še bi se kaj našlo, kar nismo videli). Ob enih popoldne smo lahko prisostvovali tudi svečani menjavi straže, prisluhnili smo uličnim pevcem, se okrepčali v eni izmed njihovih restavracij, popili krigl češkega piva...
Praga je imela srečo, da med II. svetovno vojno ni utrpela večjih poškodb. Res pa je, da se še vedno pozna obdobje komunizma, ki je Češko pahnil v gospodarsko mrtvilo. Med I. in II. svetovno vojno je bila Češka ena izmed najbolj razvitih držav v Evropi (in svetu). Danes je daleč od teh časov, čeprav je potrebno priznati, da pospešeno ponovno izgrajujejo svoj gospodarski vpliv in morda lahko že rečemo, da nas je Češka gospodarsko prehitela.
Češko pivo je po celem svetu znano po svoji kvaliteti in dobrem okusu. Praktično vsak večji kraj ima svojo lastno pivovarno, res pa je, da je le nekaj velikih pivovarn, katerih pivo je možno dobiti po celem svetu. V Pragi je domače pivo Staropramen, čeprav po svetu morda ni najbolj poznano. Prekaša ga vsaj Budweiser (Češke Budejowice), morda tudi Pilsner (Plzen). Sicer je kvaliteta piva stvar osebnega okusa, vendar je nesporno dejstvo, da Čehi svoje pivo cenijo in so na njega zelo ponosni.
Prva pivovarna naj bi obstajala že leta 1118, mesto Brno je dobilo pravice za varjenje piva že v 12. stoletju, Budweiser in Pilsner varijo že od 13. stoletja naprej. Zato ni čudno, da je poraba piva na prebivalca na Češkem najvišja na svetu.
Razen piva je zelo poznana tudi njihova Beherovka (janeževo žganje), na Moravskem pa so doma tudi dobra vina (predvsem bele sorte).
Sprehodili smo se še po zahodni strani reke Vltave in jo preko enega izmed mostov prečkali. Že v večernih urah smo lahko ponovno uživali ob pogledu na Hradčane, vendar tokrat z druge strani reke.
6. april 2010
Dan smo si rezervirali za oglede na vzhodnem delu reke Vltave, vendar seveda ni šlo brez tega, da si ne bi ogledali tudi njihovega najbolj znamenitega mostu. Karlov most je najstarejši most (od obstoječih) preko Vltave v Pragi in povezuje Hradčane s centrom mesta (Staro mesto). Na mostu (ki je danes peš cona) so na vsaki strani visoki kipi čeških svetnikov.
Most je bil zgrajen v 14.stoletju, ko je mesto pod kraljem Karlom IV. res zacvetelo. Dal je izgraditi tudi Novo mesto, katedralo sv. Vida in Karlovo univerzo (najstarejša univerza v nadalpski Evropi).
Pot nas je potem zapeljala do glavnega trga (Vaclavske namesti) in do ene njihovih največjih turističnih atrakcij: astronomske ure na mestnem stolpu (iz 15. stoletja).
Želeli smo si ogledati tudi predstavo, ki jo ob polni uri uprizori njen mehanizem. Seveda nas je dopoldanski ogled že utrudil in spet je bil primerni trenutek, da ugotovimo ali se je od prejšnjega dne kvaliteta piva kaj spremenila.
Ker smo bili zelo blizu nekdanje Židovskega četrti, smo se sprehodili tudi skozi ta predel (pred 2. svetovno vojno je tam živelo okrog 50.000 Židov, ki jih je Hitler dobesedno iztrebil), nato še skok na Vyšehrad, enega njihovih hribčkov (popoldne se je vreme pričelo kisati, zato nam ni bilo žal, da smo imeli s sabo tudi toplejša oblačila), ki je znan tudi po pokopališču znanih Pražanov. Znameniti grobovi so na načrtu pred pokopališčem prav označeni, enaka številka pa se nahaja tudi na majhnem podstavku ob grobu.
Ker je pričelo precej pihati, smo jo kar hitro popihali v varno zavetje lokalčka, kjer smo zopet preverjali enako kot dopoldne.
Meto razdeli na dva dela reka Vltava, ki je najdaljša češka reka. Izvira v južnem koncu dežele malo nad Češkim Krumlovom in se skozi Češke Budejovice in Prago vije do nemške meje, kjer se pri kraju Melnik izlije v Labo. Njena struga skozi današnji Prago je dolga kar 31km.
Svojevrsten spomenik Vltavi je postavil komponist Bedrich Smetana, ki ji je v zbirki Moja domovina ("Ma vlast") posvetil eno izmed simfoničnih pesnitev. Napisana je bila leta 1874, njena krstna izvedba je bila leto pozneje. V pesnitvi je opisana Vltava od svojega izvira (oz. dveh majhnih izvirov) do toka preko čeških polj in gozdov ter končno do izlitja v reko Elbo. Gre za eno najbolj znanih in najbolj pogosto predvajanih simfoničnih pesnitev na svetu.
Popotovanje ob reki z glasbo si lahko privoščimo tudi doma:
http://www.youtube.com/watch?v=AHQxs601D-A&feature=related
ali
http://www.youtube.com/watch?v=uI8iTETiSqU
ali
http://www.youtube.com/watch?v=hY0BJOcEiOM&feature=watch_response
27. april 2010
Pot domov smo načrtovali bolj zahodno. Naš prvi cilj je bil grad Huboka. Grad, ki je narejen v stilu lovskega dvorca, nas je prijetno presenetil s svojimi vrtovi in urejenostjo. Tudi notranjost gradu je precej pestra in bogata. Grad izvira iz 13. stoletja, zato je njegov osnovni stil gotski. Zaradi mnogih predelav skozi stoletja pa danes najbolj spominja na kakšnega izmed windsorskih gradov v Angliji.
Mogoče je bil pomembnejši naslednji postanek: Češke Budejowice. Izvor znamenitega Budweiserja. Glede te izjave bi seveda katera od udeleženk našega potepa morda nasprotovala, vendar lahko z gotovostjo trdim, da je bil moški del družbe o tem trdno prepričan in tako je še danes. Seveda je bilo potrebno to dobrino tudi preizkusiti...
Še skok skozi Češki Krumlov in pot proti domu je bila odprta. Češki Krumlov leži na okljuku reke Vltave, tako da mu reka nudi varno zavetje, na vzpetini na drugi strani pa je zgrajen grad, ki bedi nad krajem. Stare in mogočne stavbe v relativno malem kraju človeka presenetijo in ga napolnijo s spoštovanjem. V jarku okrog gradu, ki so ga imeli včasih za zaščito pred vsiljivci, danes živi par medvedov, ki jih je na Češkem bojda še kar nekaj (vendar bolj v goratem področju Visokih Tater). Če dobro pomislim, je to tudi danes dobra zaščita pred morebitnimi vsiljivci. Tako smo raje plačali vstopnino in se preko dvižnega mostu odpravili v zavetje gradu. Grad je bil večino svoje zgodovine v lasti Avstrijcev (pred II. svetovno vojno rodbina Schwarzenberg), nakar je po koncu II. svetovne vojne pripadel državi Češkoslovaški.
Še grajska slika in to je bilo to.
Krog smo zaključili preko Linza in bili v Račah pozno zvečer: utrujeni, vendar zadovoljni. Ženski del družbe je razpravljal o bogastvu gradov in oblekah grajskih gospodičen, moški del pa se je prepustil globokoumnemu modrovanju o tem, katero pivo je bilo najboljše. No, pa brez zamere: doma je tudi Zlatorog prav dobro teknil. |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
