tell
Administrator foruma
Pridružen/-a: 06.10. 2011, 14:09
Prispevkov: 99
|
 Objavljeno: 17 Feb 2015 10:21 Naslov sporočila: EUROPAPARK - POTOPIS |
 |
|
POTOPIS - EUROPAPARK
V pdf obliki s slikcami:
www.mediafire.com/view/ql767hsvyyemq56/Europapark_potopis.pdf
Opomba: skopirajte odebeljen tekst in ga prilepite v naslovno vrstico spletnega naslova (povsem na vrhu strani, kjer se začne s_http; zadnji aktualni naslov prej zbrišite).
Če imaš tri sinove in vsakemu ponudiš skupni potep po opravljeni maturi, lahko pride do zanimive situacije, če je eden izmed fantov malo bolj zapečkarske sorte in ga potepanje (predvsem s fotrom) ne zanima. Kar malo si zamislite: zdolgočaseni mulc blizu dvajsetih, ki mu je vse odveč! In ti (fotr v »najboljših« letih) moraš sam preživeti tri dni z njim!!! Misija (približno) nemogoče.
Rabil sem dobro idejo, ki bi ga animirala. Spomnil sem se, da smo bili nekaj let nazaj v Mirabilandiji (blizu Ravenne) in mu je bilo kar všeč. Pa tudi nad Gardalandom ni vihal nosu.
Torej bi ga lahko popeljal v kakšen zabaviščni park, ki nam ni tako zelo pri roki.
Rečeno, storjeno.
Predviden termin:
Od petka, 30. avgusta 2013 do nedelje, 31. avgusta (3 dni, 2 nočitvi)
Ponudba je bila taka:
Varianta 1:
EUROPARK (Rust pri Freiburgu – cca 800km v eno smer) – največji nemški zabaviščni park
www.europapark.de/lang-en/Home/c1174.html?langchange=true
Varianta 2:
MOVIE PARK (Nottrop pri Dortmundu – cca 1.000 km v eno smer)
www.movieparkgermany.de/en
Možnost 3:
BAYERN PARK (Reisbach – cca 600 km v eno smer), je najbližje, vendar je najmanjši
bayern-park.de/en/
Dodatni magnet: vožnja po nemških avtocestah (voznik bi bil seveda on oz. bi si »delo« delila).
Izbor je padel kar na prvo možnost (kako presenetljivo!?) in potrebno je bilo prirediti pot. Pa še datum se je spremenil.
Dejanski datum je bil od sobote, 28.9., do ponedeljka, 30.9. S premikom datuma na konec septembra bi se malo izognila gneči ob koncu počitnic, s petka na soboto gneči ob koncu tedna, v ponedeljek pa bi se domov vračala preko Švice, kjer bi jaz obiskal še enega izmed naših poslovnih partnerjev.
Prenočišči sva si rezervirala vnaprej, prvič bi prespala v bližini Strasbourga (bi si ogledala v soboto še to mestece), drugi večer pa bi prespala na poti iz Europaparka proti Švici.
Sobota, 28.9.2013
Na pot sva krenila že ob štirih zjutraj, okrog osmih sva bila že pred Münchnom. Preko Avstrije (do Kimskega jezera) sem vozil jaz, nato je krmilo prevzel moj najmlajši sin. Moram priznati, da so mu nemški autobahni kar sedli.
Ko sva se vozila proti Augsburgu, sva debatirala tudi o tem, da je tam v bližini še en znani park: Legoland. Nekako sem ugotovil, da mojega mulca ta park zanima precej bolj kot Strasbourg, tako sva zamenjala načrt in v bližini mesta Günzburg zavila z avtoceste in parkirala pred parkom. Vstopnina je bila kar zajetna (35 EUR/osebo), vendar moram priznati, da je bila zadeva povsem OK. Pričakoval sem, da bo park namenjen predvsem manjšim otrokom, vendar je bilo v njem dosti zanimivosti, ki so pritegnile tudi mene. Prav tako sem opazil, da je bilo dovolj zanimivega tudi za mojega mulca. Tistih šest uric v parku je zelo hitro minilo.
Načrt parka je na tem naslovu:
www.legoland.de/Documents/LEGOLAND%20DE/EXPLORE/%c3%9cber%20LEGOLAND/druck_legoland_parkplan_innen_495x420_dt_2013.pdf
Zelo zanimiv je tudi Mnimundus, ki je sestavljen iz lego kock.
Okrog štirih sva se odpravila naprej, saj naju je do Strasbourga čakalo še kar nekaj kilometrov. Navigacija nama je pomagala, da sva prenočišče našla brez težav. Nekaj sva še povečerjala in potem v posteljo. Ogled Strasbourga bo očitno še malo počakal.
Nedelja, 29.9.2013
Zjutraj se nama ni pretirano mudilo, saj sva vedela, da imava do Europaparka le še dobro uro. Zaupala sva navigaciji, ki naju je nekaj časa peljala po francoski strani, nato se je cesta dvignila povsem na nasip ob Renu in nenadoma nama je navigacija sporočila: »Zavijte na dovoz za trajekt!«
Ker v bližini ni bilo nobenega mostu, je bil očitno najkrajša pot preko Rena prav s trajektom. Trajekt je redno vozil z ene strani na drugo stran reke. In kar naju je še najbolj presenetilo: vožnja je bila celo zastonj! Tako sva se nazaj v Nemčijo pripeljala z ugasnjenim avtomobilom.
Le še nekaj kilometrov in že sva bila pri Rustu, kjer naju je čakal največji zabaviščni park v Evropi.
Precej bolj »divji« je od Legolanda, saj je tudi ciljna publika drugačna. Čeprav je bila nedelja in je bila gneča večja kot med tednom, je bilo čakanje v vrstah kar sprejemljivo. Povsod so tematsko predstavljali sponzorje in vsebino atrakcije, tako da je bilo kar zanimivo.
Pri enem izmed bolj divjih vlakcev smrti (jih imajo kar nekaj) sva se odločila, da si vzameva čas in se postaviva v posebno vrsto. Ja, tisto vrsto, ki ti omogoči, da sediš na prvih sedežih. Moram priznati, da je kar poseben občutek, ko te potegne povsem na vrh in ko se proga prevesi navzdol, nimaš več ničesar pred sabo. Visiš le na varovalnem zapiralu in gledaš v globino….
Potem pa: pospešek do konca (4G)! Tudi če bi želel vpiti, ne moreš, ker ti sapo kar vzame!!! Končna hitrost je kar 130 km/h!
Na ovinku imaš občutek, da boš poletel na stran, pa ti varovala tega ne pustijo. Ja, v prvi vrsti so občutki precej bolj divji kot če sediš nekje bolj zadaj….
Ja, tale »Silver Star« nama je kar dal duška.
Preizkusila sva tudi ostale vlakce. Zanimiv se nama je zdel Megacoaster, kjer vlak pospešuje horizontalno, ne v prostem padu. Pa je pospešek vseeno do 3,8G, hitrost pa do 100 km/h.
Načrt parka:
Na spletu:
www.europapark.de/sites/default/files/Parkplan_Europa-Park_Sommer_DE.pdf
Dan je kar hitro minil. Proti koncu sva si raje ogledala še kakšno bolj mirno zadevco, kašno predstavico, tako da sva malo bolj počivala. Pospeškov in hitrosti je bilo kar dovolj!
Do naslednjega prenočišča ni bilo več daleč. Se je pa že večerilo, ko sva svoje stvari odnesla v sobo, nekaj prigriznila in kar hitro izginila pod odejo.
Ponedeljek, 30.9.2013
Ker sem bil v bližini Basla dogovorjen že ob deveti uri, sva kar zgodaj vstala. Tudi tokrat nisva imela kakšnih posebnih problemov z iskanjem lokacije, čeprav sva morala poiskati drugo pot, saj je bila ena izmed cest v delu in so naju usmerili na obvoz. Firma je povsem ob francoski meji, v njej je zaposlenih tudi precej francozov (verjamem, da je plača v švicarskih frankih tudi za Francoze povsem sprejemljiva). Poslovni pogovori žal niso bili tako uspešni kot sem upal, pa vseeno. Tudi ta del sva opravila.
Pot naju je naprej vodila do Luzerna, kjer sva si vzela toliko časa, da sva se malo sprehodila po kraju. Nato pa naprej, proti predoru St. Gothard, kjer sva (tokrat pod zemljo) prečkala švicarsko-italijansko mejo.
Ker sva se po Švici vozila po avtocestah, sva potrebovala njihovo vinjeto. Švicarji se z vinjetami ne ukvarjajo prav dosti! Imajo le eno, ki stane 40 CHF. Pa če jo rabiš en dan ali celo leto…
No, v Italiji je avtocesta plačljiva. In od meje s Švico so meje s Slovenijo strošek za plačilo avtoceste ni bil dosti nižji kot vinjeta čez Švico.
Večerna zarja je okrasila nebo, ko sva se pri Fernetičih zapeljala nazaj v Slovenijo.
Moj sovoznik se je kar dobro držal. Tudi na italijanskih avtocestah se je izkazal kot dober voznik!
Utrujena sva bila pa oba!
Stroški:
Bencin: 150 EUR (preko 2.000 km)
Vinjeta Avstrija, avstrijski predori: 25 EUR
Vinjeta Švica: 40 EUR
Cestnine Italija: 25 EUR
Vstopnini Leogland: 70 EUR
Vstopnini Eurpapark: 80 EUR
Prenočišča: 160 EUR
Skupaj: 550 EUR |
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
