 |
MOJI POTOPISI
Sem državljan Slovenije, zato imam rad to prelepo deželo - to me pa ne moti, da se ne bi potepal okrog (novost: tudi na blogu https://mojipotopisi.wordpress.com/)
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
tell
Administrator foruma
Pridružen/-a: 06.10. 2011, 14:09
Prispevkov: 99
|
 Objavljeno: 14 Jul 2014 09:04 Naslov sporočila: MADRID - POTOPIS |
 |
|
MADRID (24.6 – 28.6. 2014)
V pdf-ju s slikcami:
www.mediafire.com/view/1nvdlofclc2znf3/MADRID_POTOPIS.pdf
Opomba: skopirajte odebeljen tekst in ga prilepite v naslovno vrstico spletnega naslova (povsem na vrhu strani, kjer se začne s_http; zadnji aktualni naslov prej zbrišite).
Morda koristna ionformacija: če bo malo bolj počasi odpiralo, ker je slikc kar precej: v pomoč - pritisnite "download" na desni strani zgoraj, bo prej. Pojavi sem novo okno, kjer na centru ekrana ponovno pritisnete na "download" in nato izberete "Open" (če si želite le pogledati) ali "Save" (če želite shraniti).
Tale praznik konec junija pride kar prav. Zunaj zna biti že toplo, pa ne preveč. Kot nalašč za potep. Tokrat je »padel« Madrid, oz. bolj točno rečeno: v tem terminu so bile letalske karte za Madrid iz Bologne zelo ugodne. Do Bologne je sicer malo dlje, vendar imava tam zastonj parkirišče in tako se to še zmeraj splača.
Tokrat je večjo pobudo za organizacijo prevzela moja boljša polovica:
DAN NAČRT ZNAMENITOST OPOMBA
TOREK
24. 6. 2014 Ob 9:35 polet iz Bologne; pristanek 12:05
Ob 15h namestitev v apartmaju Netherlands; naslov: Barcelona 12, 2o Piso, D., 01.Centro Madrid, 28005
Tel: +34 692 269 697 PARK RETIRO
PLAZZA DE CIBELLES (17);
PUERTA DE ALCALA(22)
(zvečer)
CERKEV: SV. HIERONIM KRALJEVSKI (19)
Muzej EL PRADO (1 Na poti z letališča, če bo apartma prost šele ob 15h ali pa potem; blizu muzejev
namestitev
brezplačno; odprt do 13.30 in od 17.30-20h
Od 18h-20h brezplačno vsak dan
SREDA
25. 6. 2014 Ogled okolice Piazze del Espangna (stari del Madrida) Zapeljeva se do postaje Arguelles; z gondolo ogled mesta
ERMITA DE SAN ANTONIO (1)
PARQUE DEL OESTE
KATEDRALA GOSPE ALMUDENSKE (5)
PLAZA DE ORIENTE(7)
PALACIO REAL (6)
Freske F. Goya brezplačno
Zastonj
Od 18h-20h brezplačno od PO do ČE
ČETRTEK
26. 6. 2014 Zjutraj El Escorial ali Aranjuez;
ali kaj drugega
Popoldan Madrid DVOREC FILIPA II
ŠPANSKI VERSAILLES
MONASTERIO DE LA ENCARNACION (8)ali
CONVENTO DE LAS DESCALZAS REALES (11) SR in ČE od 17h-20h brezplačno
Oboje brezplačno od 17h-20h
PETEK
27. 6. 2014 Toledo Odhod z žel. Postaje Atocha ali z busom (ceneja, ampak dlje se voziš http://www.mat.ucm.es/~ln06/imtoledo/travel.html ;
Ogled katedrale iz 13st., sinagoge, Casa el Greco, trdnjava Alcazar malo iz mesta (če ne bo prevroče)
SOBOTA
28. 6. 2014 Zgodaj zjutraj odhod
Polet ob 6.40 http://www.emtmadrid.es/lineaAeropuerto/itinerarios.html
http://www.emtmadrid.es/lineaAeropuerto/horarios.html
Torek, 24.6.
Že zelo zgodaj zjutraj (vstala sva ob treh) sva se zapeljala proti Bologni. Dobre tri ure iz Vrhnike do tja, pa parkiranje in peš na letališče: skupaj sva porabila tri ure in pol. Bila sva še dovolj zgodnja, tako da je bilo potrebno še malo počakati. Odleteli smo kar točno, le pristanek v Madridu je bil opazno pozneje kot sva pričakovala (pot nazaj je bila več kot tri četrt ure krajša!?)…
Formalnosti na letališču, sprehod do metroja, nakup kart za Metro. Izračunala sva, da jih bo dvajset zadosti. Na avtomatu sva kupila 20 voženj (2 krat po deset) in ven je padla ena vozovnica. OK, sva pomislila, je pač kot dobropis na eni vozovnici za 20 voženj (pozneje sva ugotovila, da je bila to le ena vozovnica za 10 voženj, čeprav sva plača za dvajset – kje se je izgubilo tistih drugih deset, pa nimava pojma: avtomati pač).
Z metrojem sva se zapeljala proti centru. Ker sva imela še nekaj časa, sva izstopila na Plaza Espagna in se počasi napotila proti Puerto del Sol, kjer je v bližini čakal najin apartma, v katerega pred tretjo uro popoldne še ni bilo vstopa. Šla sva mimo kraljeve palače in po glavni ulici do Puerto del Sol. Ni se nama pretirano mudilo, kar tako sva malo pohajkovala, da dobiva prvi vtis o Madridu. Kar živahno je bilo na ulicah.
Malo pred tretjo sva že bila pred vrati številke 12 v uličici Barcelona (uličica Barcelona je sicer v centru Madrida, je pa to ena krajših uličic, saj ima le 16 številk: očitno so se tako Madridčani malo pošalili z Barcelono…). Ko sva gledala, kje bi pozvonila, se je nenadoma iz domofona oglasil moški glas v angleščini: »A ste Vi gospa Helena?«
Očitno so naju pričakovali. Apartma je bil v drugem nadstropju, okno je bilo obrnjeno na uličico. Uličica je bila videti prav prijazna, povsod so bili v pritličju vabljivi lokalčki…
Malo sva se uredila in že je bil čas za prvi potep.
Začela sva pri njihovi stolnici. To cerkev so postavili šele v prejšnjem stoletju v bližini kraljevske palače. Je sicer mogočna zgradba, kjer pa notranjost očitno še ni povsem dokončana. Najbolj zanimiva se nama je zdela stranska kapela, ki jo je poslikal naš rojak pater Rupnik (podoben motiv je tudi v Sloveniji – cerkev v Račah).
Njegovi značilni mozaiki so res lepe stvaritve. Že večkrat sva jih lahko občudovala. Še kratek sprehod naokrog in že sva bila nazaj pred kraljevsko palačo, kjer je bila že dolga vrsta (po šesti uri je vstop prost). No, ni bilo povsem tako. Po šesti uri je vstop prost za prebivalce evropske unije. Zahtevali so osebni dokument, iz katerega bi bilo to razvidno. A sem omenil, da sem svoje dokumente pustil v apartmaju, s seboj pa vzel le denar? Nisem? No, gospa na oni strani ni bila nič kaj razumevajoča: »En osebni dokument, ena karta!« Zaplet je rešila moja boljša polovica, ki je sklenila, da raje eno karto plačava kot še enkrat hodiva na ta konec…
No, palača je sicer vredna tistih 10 EUR, me je pa seveda bolelo štajersko srce, ko sem si zamisli, da bi lahko namesto za vstopnino ta denar porabila za kakšno hladno pivo, sangrijo ali vino… Fotografiranje v gradu je prepovedano, v arhivu se je nabralo le nekaj slik zunanjosti in okolice.
Palača je zrasla na oz. ob ostankih stare mavrske trdnjave iz devetega stoletja, ki so jo imenovali »mayrit« (od tod ime mesta Madrid). Nekaj ostankov so še pustili po izkopavanjih, tako da se vidi del starega zidu naprej po ulici zadaj za katedralo. Palača je postala »kraljevska« šele v 14. stoletju, ko je Madrid pričel pridobivati na pomenu. Takrat je bilo glavno mesto Toledo (kakšni 80km južneje), palača v Madridu pa je bolj veljala za lovski dvorec. Zato tudi medved na madridskem grbu.
Je pa palača vredna ogleda, tako da sem tudi tistih 10 EUR potem lažje pogrešal.
Dan se je že nagnil proti večeru, zato sva se le še sprehodila nazaj proti najinemu apartmaju.
Sreda, 25.6.
Pri nas je bil praznik, v Madridu pa so praznovali. Najina uličica je imela v pritličju množico manjših lokalčkov, ki so oživeli šele ob sončnem zahodu. To je pa v Madridu kar pozno, poleti blizu enajste ure zvečer. Nežno mrmranje pod oknom naju je na začetku celo zazibalo v sanje, ki so se čez kakšni dve uri prisilno končale. Mrmranje se je namreč prelevilo v vpitje! Morda je to bilo povezano z močjo noči? Ali pa samo s količino maliganov v popiti pijači? Kdo bi vedel? Vsekakor sta bili naslednji dve uri precej živahni. Šele okrog tretje ure se je vrvež na uličici toliko polegel, da sva lahko spala naprej. Tako sva se zjutraj zbudila kar malo utrujena. Pa ni bilo dolgo časa za utrujenost! Sprehodila sva se do trga Sevilla in se zapeljala proti vzhodu. Najin cilj je bil vzhodni park (Park d'Oeste), kjer sva načrtovala vožnjo z žičnico na bližnji grič Casa del Campo. Bila sva še malo prezgodnja, zato sva še najprej k svetemu Antonu, kjer stojita dve popolnoma enaki kapeli. Ena je namenjena liturgičnim obredom, druga pa je spremenjena v muzej, saj so v njej znamenite freske španskega slikarja Goye. Kako se je zdela kapela pomembna tudi samemu slikarju, dokazuje to, da je pokopan prav v tej kapeli.
Fotografiranje v kapeli ni bilo dovoljeno, zato sta fotografiji sposojeni z uradne spletne strani (www.esmadrid.com/en/portal.do?TR=C&IDR=492).
Glavna freska na obodu kupole prikazuje čudež sv. Antona, ki je obudil mrtveca, da je ta s svojim pričanjem rešil po krivem obdolženega človeka. Seveda pa je v množici ljudi prikazanih kar nekaj velikašev tistega časa.
Mimo železniške postaje Principe Pio sva se povzpela nazaj na grič, ponovno v Park del'Oeste, kjer sva si pogledala še egipčanske ostanke. Gre za del nekdanjega templja v Debodu, ki so ga v Madrid pripeljali v času, ko so nad Asuanom poplavili širna področja in naredili Asuansko jezero (v tistem času so prestavili tudi tempelj Abu Simbel na predviden rob jezera). Tempelj v Debodu je bi zgrajen v drugem stoletju pred Kristusom in je posvečen boginji Izis. Je lepo ohranjen in zanimiva popestritev parka. Vstopnine ni.
Nadaljevala sva do kabinske žičnice (spotoma sva šla še skozi park vrtnic, ki so bile žal v tem obdobju že mimo svojega glavnega cvetnega obdobja) in si res ogledala zahodni del Madrida s ptičje perspektive. Kar zanimiv pogled. Približno četrt ure je dolga vožnja od Parka del 'Oeste do Casa del Campo, pri tem smo se peljali preko reke Matanzas in nad madridsko obvoznico, Madrid je s te strani videti presenetljivo zelen. Toda že pogled na drugo stran (proti goram na severu) kaže drugačni sliko, mnogo bolj sivo in pusto.
Potem sva se še malo potepala nazaj proti centru in se ustavila še na Plazi Mayor, ki je znana po zanimivo poslikani fasadi. Še prej sva se ustavila na tržnici Sam Niquel, ki je danes bolj zbirališče kot dejanska tržnica.
Dan se je prevesil v popoldne in zaslužila sva si nekaj počitka, zato sva se vrnila v apartma in tam nekaj prigriznila. Po kosilu sva se najprej sprehodila do samostana bosonogih sester - CONVENTO DE LAS DESCALZAS REALES (kjer je bil vstop prost po 16. uri). Gre za enega bolj nenavadnih samostanov v Evropi. Ustanovila ga je Ivana Avstrijska, hčerka španskega kralja Karla I in Izabele Portugalske. Za samostan je izbrala že obstoječo palačo, ki jo je za namene samostana le preuredila. Samostan je bil namenjen hčerkam evropskih plemiških družin, ki jih niso mogli omožiti, namesto tega pa so jih »varno spravili« za obzidje samostana. No, potrebno je priznati, da jim v tem samostanu ni bilo hudega. Kljub samostanskemu redu je bilo za njih v redu preskrbljeno. Ivana Avstrijska v samostan sicer nikoli ni vstopila kot nuna, čeprav smo jo videli na sliki v nunskem oblačilu (bila je članica III. frančiškovega reda, tako da je imela pravico obleči nunsko oblačilo).
Ker sva bila malce prezgodnja, sva se še sprehodila po okoliških uličicah in občudovala napise njihovih imen (no, pa še pri nas doma imamo enega Martina…).
Čakal naju je še en pomemben cilj: Prado. To je največji muzej v Madridu, ki ga nekateri postavljajo celo ob bok znamenitima Ufficcio v Firencah ali Louvru v Parizu. Res je vreden ogleda, vendar morda tisti, ki ga tako hvalijo, malce pretiravajo. Je pa v muzeju shranjena izjemna zbirka predvsem najbolj znanih slik Velasqueza (na eni izmed slik je naslikal tudi sebe, kako slika kraljevo družino), prisotna pa sta tudi Goya in El Greco. Seveda so za špansko krono slikali tudi znani italijanski, flamski in francoski slikarji, tako da je zbirka zares veličastna.
Mojo boljšo polovico so najbolj zanimale »črne slike«, ki jih je Goya naslikal takrat, ko se mu je pred smrtjo že malo mešalo (slike so temu njegovemu počutju primerne), seveda pa je mene bolj zanimala kakšna bolj zgodnja slika (n.pr. Maya) ali pa kaj od Rubensa (tri gracije)
Za pokušino (kaj predstavlja katera, pa izberite sami):
Slike so sposojene s spletnih strani muzeja.
Dve urici sta zelo hitro minili, ko sva končno našla izhod, sva se kar malo usedla na stopnišču, tako da sva se še malo odpočila. Potem pa zopet mimo stavbe, pred katero kraljuje Velasquez in Neptunovega vodnjaka…
Le še pot do apartmaja in spat (sva malo priprla okno, tako da je bil hrup z uličice manjši).
Pa se moteči faktorji niso dali motiti. V sosednjem apartmaju se je naselila neka mladina, ki si je »privoščila« prvo noč v Madridu….
Četrtek, 26.6.
Zgodnje dopoldne sva že bila na poti proti vzhodnemu delu mesta, kjer leži njihov največji part Retiro. S sabo sva imela nekaj suhega kruha, saj sva želela nakrmiti račke, ki jih je tam kar precej.
Pa so bile tam ene še bolj lačne živali: ribice oz. že kar ribe, saj so bili to komadi po nekaj kilogramov (najverjetneje krapi). Park sva zapustila v višini Prada in se sprehodil do sv. Hieronima (cerkev v gotskem slogu, kjer so včasih potekali pomembni kraljevski dogodki kot so kronanja, poroke…).
V bližini je tudi botanični vrt, ki se je nekako vklopil v zeleno dopoldne (naključje: tam sva na tleh našla 10 EUR – verjetno tistih, ki sva jih »izgubila« pri vstopu v kraljevo palačo). Na postaji (Attocha) sva preverila še odhode vlakov proti kraljevi letni rezidenci El Escorial. Skočila sva še na prigrizek in kmalu sva že bila na vlaku proti severu. El Escorial leži na vznožju hribov in je tudi zaradi tega bolj prijazen (klima je prijetnejša kot v Madridu).
Tam je največji dvorec španskih vladarjev, ki je danes preurejen v muzej. Ponaša se tudi z veliko cerkvijo in lepo zbirko umetnin. V gradu je tudi knjižnica, ki je res veličastna. Seveda sva ulovila uro, ko je bil vstop prost (tokrat osebnega dokumenta nisem pustil v apartmaju, ampak sem ga imel s seboj!).
V bližini sva si privoščila tudi kosilo, ki je bilo cenovno kar sprejemljivo. Menu je bil 8,50 EUR. Zraven kosila so prinesli tudi liter domačega vina. Bilo je kar dobro in se je prav prileglo k hrani. Kar izhlapel je. Sva mislila, da naju bo to kosilo prišlo precej dražje kot sva pričakovala. Vendar ne, na koncu sva bila prav presenečena: pijača pri kosilu je bila všteta v ceno…
Po vrnitvi v Madrid še malo nočne romantike in potem spat… Boljše sva spala (a je bilo vino »krivo« za to?)
Petek, 27.6.
Toledo je bilo včasih glavno mesto španske kraljevine, zato se je spodobilo, da ga tudi midva obiščeva. Leži cca 80 km južno od Madrida, vendar vožnja z vlakom do tja traja le 40 minut. Postajo Attocha sva že poznala, tako da je bila orientacija lažja. Pri prodaji kart je bilo nekaj gneče, tako da sva morala potem kar malce pohiteti, da sva ujela pravi vlak (zaradi rezervacij dobiš točno uro odhoda in rezerviran sedež). Potovanje je bilo hitro in udobno. Od Madrida do Toleda ni bilo nobene postaje in tako sva se že okrog desete ure dopoldne pričela vzpenjati po hribu proti Toledu.
Najprej sva se ustavila v cerkvi sv. Luka, nato pa sva se dvignila na gornji plato, kjer stoji trdnjava – Alcazar. Vojaškega muzeja v njej si nisva ogledala, zapeljala sva se le do knjižnice in bara nad njo, od koder je bil lep pogled preko mesta in okolice.
Pot sva nadaljevala proti katedrali, ki sva si jo v miru ogledala. V pomoč so nama bili »Audio-guide«, ki so nama pojasnili zgodovino katedrale in njene najbolj znamenite umetnine. Vsekakor vredno ogleda.
V zakristiji sta mojo pozornost pritegnili dve sliki z enakim motivom: »Jezusa slečejo pred križanjem.« Obe sliki sta naslikala vrhunska umetnika (El Greco in Goya), vendar sta se lotila tega na zelo različen način. Res zanimiva primerjava. Oboje vrhunsko, čeprav zelo različno.
Sprehodila sva se še do sinagoge (urejena je bila v mavrskem slogu) in nato ugotovila, da je Toledo povsem zanimivo mesto, vendar ga je bilo za naju že dovolj. Sprehod proti postaji s krajšim postankom (okrepčilo v obliki piva oz. sangrije) se je malce podaljšal zaradi »bližnjice«. No, pa sva bila okrog štirih že nazaj v Madridu.
Zvečer sva le še pripravila prtljago, saj naju je naslednje jutro čakalo vstajanje že ob treh. Letalo sva imela že ob pol sedmih, tako da je bila pred nama bolj kratka noč. No, vstati sva morala ravno takrat, ko je na uličici vrvež potihnil…
Stroški:
- Letalske karte 120 EUR
- Pot do Bologne in nazaj: 100 EUR
- Najem apartmaja za 4 noči: 150 EUR
- Vstopnine, prevozi po Madridu in okolici ter hrana: 150 EUR
Skupaj: 520,00 EUR |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
