tell
Administrator foruma
Pridružen/-a: 06.10. 2011, 14:09
Prispevkov: 100
|
 Objavljeno: 09 Avg 2013 11:44 Naslov sporočila: MEDVEDJA JAMA |
 |
|
MEDVEDJA JAMA
V pdf-ju s slikcami:
www.mediafire.com/view/5fakmiyky25yrqb/Medvedja_jama.pdf
Opomba: skopirajte odebeljen tekst in ga prilepite v naslovno vrstico spletnega naslova (povsem na vrhu strani, kjer se začne s_http; zadnji aktualni naslov prej zbrišite).
Morda koristna ionformacija: če bo malo bolj počasi odpiralo, ker je slikc kar precej: v pomoč - pritisnite "download" na desni strani zgoraj, bo prej. Pojavi sem novo okno, kjer na centru ekrana ponovno pritisnete na "download" in nato izberete "Open" (če si želite le pogledati) ali "Save" (če želite shraniti).
Morda koristna ionformacija: če bo malo bolj počasi odpiralo, ker je slikc kar precej: v pomoč - pritisnite "download" na desni strani zgoraj, bo prej. Pojavi sem novo okno, kjer na centru ekrana ponovno pritisnete na "download" in nato izberete "Open" (če si želite le pogledati) ali "Save" (če želite shraniti)/.
Medvedja jama sodi v podobno geološko in arheološko obdobje kot Potočka zijalka na Koroškem oz. Babja jama na Idrijsko-cerkljanskem. Tudi v njej so našli prazgodovinske ostanke naših prednikov, ki so jo očitno uporabljali kot zavetišče v času ledene dobe. Več o medvedji jami si lahko preberete tudi na: http://www.gore-ljudje.net/novosti/36263/
Čeprav gre za zanimivo točko v sredogorju v bližini Kamnika, do nje ni označenih planinskih poti. Je pa res, da je lovska pot dobro shojena in lepo speljana, zato bi si zaslužila večjo obiskanost.
Na voljo sta dve izhodišči: nižje izhodišče pri peskokopu pod Gradiščem in višje izhodišče na Markovi ravni. Do obeh izhodišč pridemo skozi dolino Korošice (iz smeri Kamnika malo pred spodnjo postajo nihalke za Veliko planino zavijemo levo navzdol in čez Kamniško Bistrico v dolino Korošice).
Nobena izmed poti ni označena, zato jih moramo malo poiskati. Izhodišče pri peskokopu je morda lažje, ker peskokopa res ne moremo zgrešiti, pa še prostora za parkiranje je dovolj. Pot pa zavije gozd levo pod peskokopom v njegovi neposredni bližini. Če izberemo Markovo raven, kolovoz najdemo kakšnih 100m pod križiščem gozdnih cest na Markovi ravni, kjer je možno tudi parkirati. Res je, da je Markova raven nekaj višje, vendar je časovno pot do točke, kjer se poti združita, zelo podobna, saj je Markova raven malo bolj oddaljena.
V poletnem času je ob obeh poteh bogato rastje, ki je idealno pribežališče za klope. To pomeni, da je potrebno že na sami poti občasno preveriti, če nas je ujela kakšna izmed teh miniaturnih živalic, ki pa nam lahko zaradi nevarnosti okužb prinesejo precej nevšečnosti.
Tudi drugače se zna zgoditi, da boste srečali oz. pregnali še kakšno žival. Gledanje pod noge ni odveč (na razgledni ploščadi sem prestrašil mladega črnega gada). Morebitno lomastenje v gozdu pa verjetno ne bo posledica medveda, ampak gamsov, ki najdejo v teh gozdovih dovolj miru. No, jaz sem opazil le enega izmed njih, čeprav je bilo po precej živahnem ropotanju sklepati na njihovo večje število.
Potke so sicer zelo lepo udelane in shojene. Sicer nisem zasledil podatka, kdaj so jih tako dobro udelali, vendar domnevam, da so stare lovske stezice uporabljali takrat, ko so raziskovali Medvedjo jamo. Ker je bilo takrat »prometa« do jame več, so verjetno takrat tudi potke razširili, da je bil dostop lažji.
Kmalu zatem, ko se potki združita, pridemo do razcepa, kjer pot naravnost pelje bolj naokrog, levo navzgor pa zavije bližnjica, ki je bolj strma in nas pelje pod skalnato gmoto nad nami (priporočam jo malce bolj izkušenim planincem). Na tistem koncu je preko poti podrto drevo (seveda ni edino ob poti, ampak tega sem si malo bolj zapomnil). Ko sem rinil pod njim, mi je iz žepa na robu nahrbtnika zdrsnil bidon z vodo, ki se je veselo valil po bregu navzdol. Ker je tam strmina kar precejšnja, se ni nikjer ustavil in kmalu mi je izginil izpred oči.
Malo višje je celo del jeklenice, ki po moji oceni niti ni potreben, čeprav je res, da pod skalami očitno večkrat odnese kakšen del poti in pazljivost zato ni odveč.
Potki se ponovno združita pri ostankih stare lovske koče, ki so še komaj opazni. Še nekaj let in jih verjetno ne bo več.
Pot nas v širokih in zložnih serpentinah pripelje do jase, na kateri stoji nova lovska koča. Tam se nam odpre tudi pogled proti Kamniškemu vrhu na jugu, na zahodu pa vidimo tudi Kržišče, kamor je speljana najbolj vzhodna sedežnica smučišča na Krvavcu. Vmes pa je še planina Osredek, ki pa nam s te strani ni dobro vidna.
Odcep poti proti Dedcu (oz. Krvavcu) je komaj viden, očitno je ta del poti precej manj obiskan).
No, odcep do Medvedje jame ni več daleč. Takoj po koči je nekaj krajših serpentin, nato nekaj daljših in odcep za Medvedjo jamo je tam, kjer je ponovno krajša serpentina. V bistvu sta odcepa kar dva: spodnji pod začetkom krajše serpentine je označen z možicem, zgornji pa je morda bolj izrazit, saj je stezica, ki se odcepi v desno proti vzhodu, bolj izrazita. Do Medvedje jame je tako le še nekaj minut.
Medvedja jama je kar precej velika in globoka ledeniška jama. Če jo želimo kaj bolj raziskovati, moramo vzeti s sabo kakšno baterijo, saj zunanja svetloba ne more prodreti v njeno globino.
Od izhodišča do sem smo porabili kakšni dve uri, tako da malo počitka ne škodi.
Tukaj lahko naš potep zaključimo in se vrnemo na izhodišče, lahko pa ga nadaljujemo proti Mokrici in Kompoteli. Več o tem si lahko preberete na:
http://www.gore-ljudje.net/novosti/55012/
http://pohribih.blogspot.com/2011/09/mokrica-nama-ni-naklonjena.html
P.s.: pa še zgodba z bidonom se je razpletla. Počakal me je na potki, ko sem se vračal nazaj. Prej se pač ni mogel ustaviti, potka pa je bila ravno dovolj široka, da je našel dovolj prostora na njej. Vračal sem se sicer po bolj zložni poti, ki je prav zares zelo lepo speljana in primerna za vsakogar. |
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
