tell
Administrator foruma
Pridružen/-a: 06.10. 2011, 14:09
Prispevkov: 99
|
 Objavljeno: 25 Maj 2017 08:01 Naslov sporočila: JUŽNA AFRIKA - II. DEL: VIKTORIJINI SLAPOVI |
 |
|
POTOPIS JUŽNA AFRIKA
II. DEL: VIKTORIJINI SLAPOVI
S slikcami v "pdf" obliki:
www.mediafire.com/file/qfzl0wxbptl9sb6/Potopis_Juzna_Afrika_II.pdf
Opomba: skopirajte odebeljen tekst in ga prilepite v naslovno vrstico spletnega naslova (povsem na vrhu strani, kjer se začne s_http; zadnji aktualni naslov prej zbrišite).
4.5.2017
Zelo zgodaj sva vstala, saj sva izbrala prvi let proti Johannesburgu. Tam sva malce počakala, potem še naprej proti Livingstonu v Zambiji, kmalu popoldne sva že plačevala kombinirano vizo za Zambijo in Zimbabve, menjala nekaj dolarčkov in se s taxijem zapeljala do najinega prenočišča. Še popoldanski sprehod v mesto, časa je bilo dovolj, ogled njihovega muzeja (prav prisrčen), kosilce v njihovi restavraciji s tipičnimi afriškimi dobrotami (riba iz reke Zambezi) je bilo zelo okusno, cena pa simbolična (za dobre 3 EUR sva se najedla oba). Zavila sva še v trgovino (tudi tam imajo Spar) in se začudila nad izredno visokimi cenami živil. Prav vse je krepko dražje kot pri nas, plača pa tam znaša ca. 100 EUR. Težko življenje za domačine, zato verjetno cveti korupcija in črni trg…
5.5.2017
Iz najinih potovalk sva zbrskala pelerine (obvezen pripomoček pri ogledu slapov, ko je pretok najvišji) in se s taksijem odpeljala povsem do meje, kjer je vstopna točka za slapove na Zambijski strani. V tem času so slapovi izredno vodnati, saj se je deževna doba šele končala. Na cca 2 km dolgih slapovih v globino pada masa 5.000 kubičnih metrov vode na sekundo. IZREDNO! Pritisk vode, ko pade skoraj 100 metrov v gladino, je tolikšen, da se na nasprotni strani soteske dvignejo vodne kapljice do 100 metrov visoko in kot dež padejo nazaj na tla. Zaradi tega so pelerine obvezne. Le redkokje te ne zmoči do kože! Zato se slapovi v tem obdobju zares lepo vidijo le s strani. Če jim stojiš direktno naproti, jih sploh ni videti, zaradi dvigajočih kapljic in posledičnega dežja, ki pada po tebi! PRVINSKO!!!
Po tuširanju sva se sprehodila še malce ob reki navzgor in okrog poldneva zapustila Zambijski del slapov. Čakale so naju formalnosti na meji, malo pešačenja do Zimbabveja (na mostu lahko skočiš navzdol, neke vrste "bunge jumping" ali se po jeklenici spustiš na drugo stran ("zip line"), kar je cenovno precej "obremenjujoče", preko 100 EUR hočejo za kaj takega). Takoj po prihodu v Zimbabve so naju "napadli" helikopterjevci, češ samo danes 125 EUR/osebo za helikopterski polet nad slapovi! Ta strošek bova načrtovala za drugič!
Kar lepo sva se sprehodila še po Zimbabvesjki (daljši) strani Viktorinih slapov in uživala v prvinski moči narave. Pelerine so ponovno prišle prav, čeprav je bilo "dežja" manj kot na zambijski strani.
Počasi nazaj v Zambijo, spotoma še obisk "najine" restavracije (tokrat sva jedla njihovo govedino - pripravljeno na žaru, vendar prav mehko meso - to so tiste vrste goveda, ki ima povsem črno dlako, cele dneve se pase zunaj, zime tam ne poznajo - ni čudno, da pri naši govedini tako mehkega mesa (razen pljučne) ne moreš dobiti!
6.5.2017
Zopet nedelja. Dve ulici stran je bila po informacijah najine tablica katoliška cerkev, maše so bile napovedane za 7:00, 8:00 in 10:00. Prva se nama je zdela prezgodaj, zadnja prepozno (sva morala ujeti letalo nazaj v Johannesburg), zato sva šla k drugi maši. Pa naju je malo unesel črnski občutek za čas. Ob osmih so bili šele na polovici prve maše... No, pa sva potem počakala še na drugo in bila tudi pri drugi do polovice (pol in pol da celoto, mar ne?), ter se okrog pol desetih vrnila nazaj do prenočišča, naročila taksi ter se odpeljala na letališče.
Popoldne sva pristala v Johannesburgu, najela avto (tokrat Renault Stepway) in se odpeljala proti centru. Spotoma še obisk v trgovini, da malo obnoviva zaloge (ponovno ni bilo problemov s prostorom, ki je na letalu malo bolj omejen). Ob nedeljah alkoholnih pijač v Južni Afriki ne prodajajo, saj je alkoholizem velik problem v državi in ga skušajo tudi tako omejiti.
Spala sva neposredno v centru, stolpnica, v kateri se je nahajal najin apartma, je imela podzemno garažo, tako tudi s parkiranjem ni bilo problemov. Najinega gostitelja sva povprašala, kako je najbolje potovati po Johannesburgu, ali obstaja kakšna podzemna ali kaj podobnega. Naju je zgroženo pogledal. V Johannesburgu belci nikoli niso sami na cesti, če bi želela kam peš, bi morala imeti vodiča, da slučajno ne zaideva v kakšno nevarno četrt ali temačno ulico. V avtu sva bolj varna, zato nama je svetoval, naj raje uporabljava avtomobil, če želiva kamorkoli. Ko sva povedala, da si želiva ogledati muzej apartheida, se je malo pomiril. Tam je varno, ker imajo varovano parkirišče pred muzejem. |
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
